Kosovski premier Albin Kurti je v sredo sporočil, da je Turčija Kosovu predčasno dostavila več tisoč omenjenih dronov. Na Facebooku je pojasnil, da gre za bojne brezpilotnike, ki so zasnovani za natančne napade na gibljive in statične cilje.
"Z nakupom teh dronov, poleg dronov bayraktar TB2 in puma, še naprej povečujemo udarno moč naše vojske z namenom, da bi zgradili sposobne in koherentno sile z novimi tehnološkimi dosežki in sodobnimi taktikami bojevanja," je dejal.
Vučić je v sredo na omrežju X izrazil zgroženost nad obnašanjem Turčije, ki jo je obtožil kršenja resolucij Varnostnega sveta ZN in ustanovne listine ZN ter stalnega oboroževanja Prištine.
Ankaro je obtožil, da "si ne želi stabilnosti na Zahodnem Balkanu in da znova sanja o obnovi otomanskega cesarstva". Danes je na izredni novinarski konferenci Turčijo pozval k spoštovanju mednarodnega prava in interesov srbskega naroda ob oceni, da je turška dobava dronov Kosovu nezakonita.
Združene narode je pozval k odzivu in spoštovanju resolucij ZN. Napovedal je tudi, da bo govoril s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki ga je po lastnih besedah sicer že lani pozval, naj Turčija več ne oborožuje Prištine.
Beograd je tudi ocenil, da ni slučajno, da je Ankara drone dobavila Kosovu tri mesece pred predvidenim rokom in to le nekaj dni pred nedeljskimi lokalnimi volitvami.
Podpora Kurtiju pred volitvami
Vodja urada srbske vlade za Kosovo Petar Petković je ocenil, da je to storila, da bi pred volitvami Kurtiju "zagotovila potrebno podporo, da bo lahko še naprej teroriziral srbski narod". Dodal je, da bo Beograd "še naprej odgovorno ohranjal mir in stabilnost, kljub oboroženim zavezništvom, ki nastajajo v škodo miru in predstavljajo neposredno grožnjo".
Zaradi "nadaljevanja oboroževanja kosovskih varnostnih sil" z omenjenimi turškimi droni je v telefonskem pogovoru s turškim poveljnikom sil Kfor v sredo zvečer protestiral načelnik generalštaba srbske vojske, general Milan Mojsilović.
Srbija sicer že nekaj časa krepi oborožitev svoje vojske. Po podatkih Mednarodnega inštituta za raziskovanje miru v Stockholmu je lani za obrambo namenila okoli 2,2 milijarde ameriških dolarjev oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je bilo največ med državami Zahodnega Balkana.
