James Bond, najbolj predrzen in priljubljen knjižni in filmski vohun s kodo 007, ki si ga je na podlagi osebnih vohunskih izkušenj izmislil pisatelj Ian Fleming (1908–1964), je v filmih že imel šefico v podobi slavne in priljubljene zdaj devetdesetletne igralke Judi Dench. V resničnem življenju MI6, ki so jo ustanovili leta 1909, še ni imela ženske za krmilom. 47-letna antropologinja Blaise Metreweli bo prva direktorica te agencije, katere dejanski naziv je Secret Intelligence Service (SIS), tajna obveščevalna služba. MI6 ji še vedno rečejo po ustanovnem nazivu Military Intelligence, Section 6 (vojaška obveščevalna služba, oddelek 6). Ob nastanku je bila del britanske tajne službe, pristojna za zbiranje obveščevalnih podatkov (beri: vohunjenje) v tujini. Njena vloga se je zelo povečala med prvo svetovno vojno. Tako zelo, da je postala samostojna agencija, od leta 1920 uradno imenovana SIS.
Anonimni intervju
Blaise Metreweli, ki bo še letos prevzela krmilo, za katerim je bilo pred njo sedemnajst moških, v SIS dela od leta 1999. Trenutno je direktorica oddelka za tehnologijo in inovacije. V bondijadah je bil to vedno moški, imenovan Q.
Blaise Metreweli pravi, da je ponosna in počaščena, ker so jo izbrali za prvo direktorico, britanski premier Keir Starmer pa je ocenil, da je njeno imenovanje zgodovinsko »v času, ko je delo naših obveščevalnih služb pomembnejše kot kadar koli prej«.
»MI6 je, poleg MI5 (tajna obveščevalna služba, ki deluje na domačih tleh) in GCHQ (orjaški prisluškovalni center), ključna za ohranjanje varnosti Britancev doma in za britanske interese v tujini,« pravi bodoča prva direktorica, ki je iz antropologije diplomirala na univerzi Cambridge. Najprej je delala v MI5, kjer je vodila enega od oddelkov, odkar pa dela za MI6, je največ časa preživela na Bližnjem vzhodu in po Evropi. V intervjuju leta 2021, ko je bila še pri MI5, je skrita za vzdevkom »director K« (bralci niso mogli vedeti, ali je ženska ali moški, ker v angleščini ni besede direktorica) dejala, da so grožnje britanski državni varnosti zelo raznolike in da je glavna naloga obveščevalnih služb »zaščita naše vlade, naših skrivnosti, naših ljudi ter naše ekonomije, tehnologije in ključih znanj«. Takrat anonimno je tudi poudarila, da glavno grožnjo Britaniji predstavljajo »aktivnosti ruske države, ne pa Rusija sama«, pa tudi, da »Kitajska spreminja svet na načine, ki prinašajo priložnosti pa tudi grožnje Britaniji«.
O licenci agentov MI6 za ubijanje
V resničnem življenju šefe SIS oziroma MI6 naslavljajo s črko C. Zmotno je mnenje, da je C kratica za besedo chief – šef(ica). Gre za to, da je bil šef prve britanske vohunske agencije, ki se je imenovala Secret Service Bureau, častnik vojaške mornarice Mansfield Cumming, ki je svoja sporočila podrejenim vedno podpisoval samo s črko C, vzdevkom, ki se je prijel in ostal. Pisal je samo z zeleno tinto, in poučeni trdijo, da so vsi njegovi nasledniki, vključno s sedanjim šefom MI6, v pismih uporabljali samo zeleno tinto.
C-jev uradni šef je britanski zunanji minister. C je tudi član, kmalu prva članica tako imenovanega skupnega obveščevalnega odbora, v katerem sedijo šefi vseh varnostno-obveščevalnih služb, vojske, policije, glavni ministri in premier, s katerim se C redno sestaja in mu svetuje.
Ali C daje agentom MI6 Bondovo licenco za ubijanje? Ne. Ne sme. Lahko pa jo odobri C-jev šef – zunanji minister, če po sedmem členu zakona o obveščevalnih službah iz leta 1994 presodi, da je »nujno uporabiti nezakonito smrtonosno silo«. Aktualni odhajajoči šef MI6 sir Richard Moore (za svoje zasluge je dobil viteški naziv) je septembra lani v družbi tedanjega šefa Cie dejal, da je »svet bolj ogrožen, kot je bil kadar koli po hladni vojni«. Imena šefov varnostno-obveščevalnih služb v Britaniji so bila skrivnost vse do leta 2014. Zelo dolgo pa so celo, kljub vsem filmom, zanikali, da MI6 oziroma SIS sploh obstaja.
