Agresivni trgovinski vojni, ki jo je sprožil Donald Trump, in trimesečnemu premoru, ki ga je razglasil pri uvajanju dodatnih visokih carin (10-odstotno zvišanje carin za vse države ostaja v veljavi), je sledilo kaotično napovedovanje trgovinskih sporazumov, ko postalo jasno, kolikšno škodo carine povzročajo ameriški ekonomiji. Prejšnji teden je Trump napovedal, da bo prve trgovinske sporazume sklenil ta teden. Napovedal jih je tudi že tedne prej. Obenem je nadaljeval z obtožbami, da druge države, prijateljske in sovražne, že leta ropajo ZDA, in da bo sklepal trgovinske sporazume samo, če bodo koristili Američanom. »Žogica je na našem dvorišču, ne njihovem, jaz bom odločal o kupčijah, jaz bom določal carine,« je trdil Trump, ki je ta teden dejal celo to, da razmišlja o tem, da bi države, s katerimi se pogajajo o sporazumih, prisilil, da se odločijo med ZDA in Kitajsko, ter od njih zahteval, da Kitajski preprečijo pošiljanje blaga v ZDA prek svojih ozemelj.
Kitajska in ZDA le za mizo
Predstavniki njegove administracije pravijo, da trgovinska pogajanja dobro potekajo z več kot ducat državami. Menda sedemnajstimi. ZDA naj bi sporazume najprej sklenile z Indijo, Japonsko, Južno Korejo, Avstralijo in Združenim kraljestvom, a ameriški ekonomisti pravijo, da Trump najbolj potrebuje dogovor s Kitajsko, proti kateri je uvedel 145-odstotne carine (Kitajci so odgovorili s 125-odstotnimi). Število tovornih ladij iz Kitajske v ameriških lukah se je v aprilu zmanjšalo za 60 odstotkov, do konca leta bi se znalo zmanjšati za 80 odstotkov. Ameriški potrošniki se utegnejo že prihodnji teden soočiti s posledicami vse bolj praznih skladišč s kitajskimi izdelki, in sicer z višjimi cenami, pomanjkanjem in praznimi policami v trgovinah.
Finančni minister Scott Bessent je že večkrat dejal, da so visoke carine na kitajski uvoz nevzdržne in celo Trump je dejal, da pričakuje, da se bodo znižale. Ravno Bessent je napovedal sobotne pogovore s Kitajsko v Švici, na katerih naj bi našli izhod iz trgovinske vojne. Ameriško delegacijo bo vodil on, kitajsko pa dolgoletni zaupnik kitajskega predsednika Xi Jinpinga, namestnik premierja za ekonomsko politiko He Lifeng, ki med tujimi investitorji slovi kot ključni kitajski izvajalec kupčij.
Otočani čakajo pet let
Trump je sicer že med prvim mandatom napovedal, da bo Velika Britanija prva, s katero bodo ZDA po njenem izstopu iz EU sklenile trgovinski sporazum. Pet let kasneje ga še ni. ZDA so po EU največji trgovinski partner Otoka, proizvajalci luksuznih vozil, kot so Bentley, Jaguar, Land Rover in Aston Martin, so močno odvisni od izvoza v ZDA. Samo EU v ZDA izvozi več vozil od Britancev, ki so jih lani več kot 100.000 v vrednosti 8,8 milijarde evrov.
Pogajanja naj bi ta teden pospešeno napredovala, a napoved, da bi sporazum utegnili podpisati še pred koncem tedna, se zdi zelo optimistična. ZDA naj bi pristale na znižanje predvidenih dodatnih 25-odstotnih carin za britanske avtomobile in jeklo, a se še niso izrekle, za koliko. Britanija naj bi pristala na znižanje carin za ameriške kmetijske pridelke. Britanski pogajalci pravijo, da še niso premostili nesoglasij o izvozu britanskih zdravil. Otoška vlada tudi vztraja, da ne bo sprejela ameriških živilskih standardov in torej uvoza na primer s klorom opranih piščancev ali govejega mesa, polnega hormonov, ker bi to preprečilo sklenitev veterinarskega sporazuma z EU, ki je ključni del vnovičnega zbliževanja z Unijo.
Veseli proizvajalci viskija
Britanija je medtem v torek z Indijo podpisala celovit sporazum o trgovini. Pogajanja so trajala tri leta. Indija je znižala carine za viski, vozila in druge izdelke, Britanija na drugi strani na uvoz indijskih oblačil, obutve, nakita in drugega. Trgovinska izmenjava med državama je lani nanesla 50 milijard evrov, trgovinski sporazum naj bi jo do leta 2040 povišal za 30 milijard. Sporazuma so najbolj veseli v Združenju škotskega viskija, kjer pravijo, da bodo lahko v naslednjih petih letih zaradi znižanja carin s 150 na 75 odstotkov povečali izvoz v Indijo za 1,2 milijarde evrov in odprli 1200 novih delovnih mest.
Opozicija sporazum laburistične vlade z Indijo sicer pozdravlja, srdito pa kritizira določila, po katerih Indijcem, začasno zaposlenim na Otoku, in Britancem, začasno zaposlenim v Indiji, tri leta ne bo treba plačevati pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Opozicija trdi, da vlada s tem diskriminira domače delavce, ker bo indijska delovna sila cenejša.