Politični prepad med Belo hišo in demokratsko vodenimi ameriškimi mesti se poglablja, potem ko je predsednik Donald Trump napovedal, da namerava po zvezni prestolnici nacionalno gardo napotiti tudi v Chicago in New York. Poteza, ki jo v Beli hiši utemeljujejo kot nujen ukrep v boju proti naraščajočemu kriminalu, je pri lokalnih oblasteh sprožila val ogorčenja in obtožb o zlorabi pooblastil ter ustvarjanju umetne krize za doseganje političnih ciljev.
Guverner zvezne države Illinois, demokrat JB Pritzker, je bil v svojem odzivu neposreden. »Gre za očitno zlorabo moči,« je dejal v izjavi za javnost. »V Illinoisu ni izrednih razmer, ki bi upravičevale napotitev nacionalne garde. Predsednik poskuša zgolj ustvariti krizo, kjer je ni.« Pritzkerjeve besede odražajo širši strah, da predsednik zvezne sile uporablja kot orodje za politično discipliniranje nasprotnikov v mestih, ki veljajo za trdnjave demokratske stranke.
Enostranski ukrep
V Chicagu, tretjem največjem mestu v ZDA, so se na Trumpovo grožnjo odzvali z enako mero zaskrbljenosti. Župan Brandon Johnson je poudaril, da o kakršnikoli uradni napotitvi vojske ni bil obveščen, in izrazil resne pomisleke glede takšne namere. »Ta enostranski pristop je neusklajen, nepotreben in nerazumen,« je dejal Johnson. Opozoril je, da bi lahko »nezakonita napotitev« vojakov na ulice le še »razvnela napetosti med prebivalci in organi pregona« ter ogrozila napredek, ki ga je mesto doseglo pri zmanjševanju stopnje kriminala.
Dogajanje je neposredno nadaljevanje že obstoječe operacije v Washingtonu, kjer je pod Trumpovim poveljstvom že nameščenih okoli 2000 pripadnikov nacionalne garde. Misija, ki jo je predsednik označil za izjemen uspeh, češ da je prestolnico spremenila iz »peklenske luknje« v varno mesto, pa je doživela novo, skrb vzbujajočo stopnjo. Minister za obrambo Pete Hegseth je namreč odredil, da morajo biti gardisti, ki patruljirajo po ulicah, oboroženi z osebnim orožjem. To je v popolnem nasprotju s prejšnjimi zagotovili Pentagona in vojske, da vojaki ne bodo nosili orožja in ne bodo sodelovali pri nalogah pregona.
Namen misije
Ta odločitev zastavlja vprašanje, ali se namen misije v ameriški prestolnici spreminja. Do sedaj so gardisti večinoma varovali ključne spomenike in prometna vozlišča, kot sta National Mall in postaja Union Station, medtem ko so aretacije izvajali lokalna policija in zvezni agenti. Urad pravosodne ministrice Pam Bondi je sicer poročal o več kot 700 aretacijah in zasegu 91 kosov nezakonitega orožja od začetka operacije, toda lokalne oblasti te številke postavljajo v kontekst. Županja Washingtona Muriel Bowser je poudarila, da mesto beleži »ogromen padec kriminala« in je na »30-letnem minimumu nasilnih kaznivih dejanj«.
Občutke prebivalcev najbolje povzema nedavna anketa časopisa The Washington Post, ki je pokazala, da skoraj 80 odstotkov meščanov nasprotuje tako napotitvi zveznih sil kot nacionalne garde. Kljub temu Trump ne popušča. Napovedal je celo, da razmišlja o razglasitvi izrednih razmer na nacionalni ravni, ko se bo 30-dnevni mandat za trenutno misijo iztekel. »Če bom menil, da nismo v dobri formi, bom enostavno rekel, da gre za nacionalno krizo,« je izjavil. »In če imam nacionalno krizo, lahko obdržim vojake tukaj, kolikor dolgo želim.«
V prihodnjih tednih naj bi po poročanju ameriških medijev mobilizirali še dodatnih 1700 gardistov v 19 zveznih državah, ki bodo podpirali predvsem zvezno agencijo za priseljevanje in carine (ICE).
