Letošnja bera nominirancev za Nobelovo nagrado za mir je v dolgoletnem povprečju nominacij. S 338 kandidati, 244 med posamezniki in 94 organizacijami, ne izstopa bistveno od drugih let. Razlika je le ena bistvena. Tokrat si nagrade močno želi ameriški predsednik Donald Trump, ki zase pravi, da je sklenil sedem mirovnih dogovorov po svetu. Dva najpomembnejša, dogovor o miru v Ukrajini in o miru v Gazi, mu manjkata. Kljub temu se Trump na omrežju truth social hvali: »Sem predsednik miru!«
Na vrhu stavnic
Trump je bil od leta 2018, ko je prvič vodil ZDA, že večkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Nikoli je ni dobil. Tudi tokrat se utegne za nagrado obrisati pod nosom, čeprav ga stavnice uvrščajo med favorite. Tam se za najmanjših izkupiček vplačane stave preriva s sirsko mirovno aktivistko Abir Hadž Ibrahim, Julijo Navalno, soprogo pokojnega ruskega disidenta Alekseja Navalnega, Svetovnim programom za prehrano (WFP) in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Povsem možno je, da nobeden od teh favoritov ljudskega glasu ne bo na koncu dobitnik najprestižnejše svetovne nagrade.
Letošnjo nagrado, o kateri je Nobelov odbor domnevno odločal že v septembru, bodo razglasili jutri. V svojem drugem mandatu je od inavguracije 20. januarja letos do konca nominacijskega obdobja imel malo časa, da premika svetove. Še največji dosežek ob koncu Bidnovega mandata je bil skupni pritisk stare in nove prihajajoče Trumpove administracije za premirje v Gazi, ki je dejansko nekaj tednov tudi zdržalo. A vprašljivo je, ali je to dovolj za Nobelovo nagrado za mir. Ameriški predsednik Barack Obama jo je dobil že za veliko manj – dobil jo je za upanje na spremembe ob začetku svojega mandata. Prav to pa Trumpu leži kot težak kamen v želodcu.
Pester seznam predlagateljev
O nagradi odloča pet članov Nobelovega odbora, ki jih za šestletni mandat v odbor imenuje norveški parlament. Njihovo temeljno vodilo pri izbiranju nagrajenca izmed kopice prijavljenih je, da lavreat prispeva k bratstvu narodov, pomirja vojne in spodbuja mirne rešitve sporov. S pomočjo zunanjih svetovalcev preučujejo prispele kandidature, za nagrado tekočega leta pa upoštevajo le nominacije do 1. februarja.
Vse ključne nominacije Trumpa, kar so jih razgrnili sami predlagatelji, so se zgodile po letošnjem nominacijskem roku. Republikanski kongresnik Darrell Issa je marca 2025 nominiral Trumpa zaradi njegove vloge pri posredovanju v konfliktih med Indijo in Pakistanom ter med Egiptom in Etiopijo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je julija 2025 nominiral Trumpa zaradi njegove vloge pri končanju 12-dnevnega konflikta z Iranom in številnih mednarodnih premirjih. Pakistan je predsednika ZDA uradno predlagal za Nobelovo nagrado za mir junija letos, kot razlog pa navedel njegovo odločno diplomatsko posredovanje v vnovično razplamtelem konfliktu med Indijo in Pakistanom v maju. Avgusta ga je nominiral še kamboški premier Hun Manet zaradi njegove vloge pri doseganju prekinitve spopadov s Tajsko.
Klic v Oslo
Vse od vnovičnega prihoda v Belo hišo Trump ni skoparil z jasnimi namigi, da si nagrado zasluži. Zanjo je poskušal lobirati tudi pri nekdanjem norveškem generalnem sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu, ki se je vrnil v domačo politiko na položaj finančnega ministra. Sredi avgusta ga je poklical kar na mobitel, medtem ko se je Stoltenberg sprehajal po Oslu. Hitro po gospodarskih vprašanjih je tema nanesla na Nobelovo nagrado za mir. Osuplega Stoltenberga je brez sramu povprašal, kakšne so možnosti, da jo dejansko dobi.
Trump moral pristati na tleh realnosti. Morda mu je tudi kdo povedal, kakšni so nominacijski roki za nagrado. Pred dnevi je nihal med upanjem na dobljeni lavreatski sij v zadnjem hipu in obupom. »Dali jo bodo nekomu, ki ni naredil ničesar. Dali jo bodo fantu, ki je napisal knjigo o umu Donalda Trumpa in o tem, kaj je bilo potrebno za rešitev vojn. Nobelovo nagrado bo dobil pisatelj,« je menil. x
