Po poročanju ameriških medijev so vojaki na ulice Los Angelesa prispeli danes zjutraj po lokalnem času, njihov mandat pa bo trajal 60 dni oziroma toliko časa, kolikor bo presodil obrambni minister. Ukrep je naletel na ostro kritiko guvernerja Kalifornije Gavina Newsoma, ki je Trumpa obtožil, da zlorablja zvezno moč za politični »spektakel« in vnaša dodatno razdvojenost med prebivalce.
»Takšna uporaba narodne garde ni njena zakonita funkcija in bo spodkopala zaupanje javnosti v oblast,« je opozoril Newsom in Trumpa obtožil namernega zaostrovanja razmer.
Podobno je ravnal tudi senator Adam Schiff, ki je ukrep označil za »neprecedenčen in nevaren«. Mnogi analitiki opozarjajo, da predsednik s tem ravna mimo zvezne ureditve, saj je nacionalna garda načeloma podrejena posameznim zveznim državam.
Po ameriški zakonodaji lahko predsednik vojsko ali nacionalno gardo uporabi le v izjemnih primerih – v primeru invazije, upora ali ko ni mogoče drugače uveljavljati zakonov. BBC poroča, da ni jasno, ali lahko predsednik ta ukrep sproži brez privolitve guvernerja, kar bi pomenilo pravno sporno delovanje zvezne oblasti.
Protesti in nasilje po racijah ICE
Napetosti v Los Angelesu so se začele konec tedna, potem ko so oboroženi agenti ICE izvedli več racij v predmestju Paramount, kjer živi veliko Latinoameričanov. Racije so spremljali protesti, ki so prerasli v nasilne izgrede: protestniki so v policiste metali pirotehniko, ti pa so odgovorili s solzivcem. Po poročilih lokalnih medijev in objavah na družbenih omrežjih je bilo med tednom aretiranih 118 oseb brez dovoljenja za bivanje, med njimi tudi člani tolp in že kaznovani posamezniki.
Bela hiša trdi, da gre za »običajne deportacijske ukrepe«, cilj pa je prijeti vsaj 3000 oseb na dan. Pristojno zvezno ministrstvo je lokalno policijo obtožilo prepočasnega odziva, saj se je ta po lastnih navedbah vključila šele dve uri po začetku spopadov.
Županja Los Angelesa Karen Bass in vodstvo policije sta zavrnila sodelovanje z ICE pri deportacijah in odločno nasprotovala uporabi zvezne sile v mestu. Njuno stališče sledi trendu mnogih večjih ameriških mest pod demokratskim vodstvom, ki zavračajo sodelovanje pri izvrševanju stroge migracijske politike.
Možna mobilizacija marincev in grožnje Bele hiše
Minister za obrambo Pete Hegseth je šel še korak dlje in napovedal, da bo v primeru nadaljevanja nemirov mobiliziral tudi aktivne enote marincev iz oporišča Camp Pendleton. To bi bil še bolj neprecedenčen ukrep – uporaba redne vojske za notranjo varnost.
Podpredsednik J. D. Vance pa je proteste opisal kot »izgredništvo pod tujimi zastavami«, medtem ko je pravosodna ministrica Pam Bondi zagrozila s kazenskim pregonom vseh, ki ovirajo zvezne sile. Tudi direktor FBI Kash Patel je nakazal morebitno sodelovanje svojih agentov.
Trumpov posebni vodja za zaščito meje (»mejni car«) Tom Homan, ki je v preteklosti grozil z aretacijo vsakomur, ki bi oviral izvajanje priseljenske zakonodaje, v pogovoru za NBC News ni izključil aretacija najvišjih predstavnikov oblasti, vključno z guvernerjem Newsomom in županjo Bassovo – če bi ovirala organe pregona pri izvajanju migracijske politike. Dodal je oceno, da županja Bassova te mejo še ni prestopila.
Trump je pred razglasitvijo ukrepa prek omrežja X užalil guvernerja Newsoma z vzdevkom »Newscum« (besedna igra z žaljivko scum, ki pomeni izmeček), kar je sprožilo dodatno ogorčenje.
Gre za že drugo neposredno konfrontacijo med republikansko Belo hišo in demokratskim vodstvom Kalifornije v zadnjem mesecu. Guverner Newsom, ki velja za potencialnega predsedniškega kandidata demokratov, trenutno vodi eno največjih in gospodarsko najmočnejših držav v ZDA, kar Trumpa očitno dodatno motivira, da bi pokazal svojo premoč. Po mnenju nekaterih komentatorjev pa skuša s to ofenzivo preusmeriti pozornost z nepriljubljenih odločitev glede proračuna in napetosti znotraj republikanske stranke.
