Možnost, da bo ukrajinski predsednik vabljen na Aljasko, naj še ne bi bila izključena. Bela hiša po navedbah virov razmišlja o tem, da ga povabi na vrh, ki bo 15. avgusta. Visoki predstavnik ameriške administracije in trije viri, seznanjeni z notranjimi pogovori, so za NBC News dejali, da možnost povabila obstaja. »O tem se razpravlja,« je povedal eden od virov, medtem ko je visoki predstavnik potrdil, da je udeležba Zelenskega »absolutno možna«. Dodal je: »Vsi zelo upamo, da se bo to zgodilo.«
Na vprašanje, ali je povabilo že poslano, je visoki uradnik Bele hiše pojasnil: »Predsednik ostaja odprt za tristranski vrh z obema voditeljema. Trenutno se osredotočamo na načrtovanje dvostranskega srečanja, za katero je zaprosil predsednik Putin.«
Zelenski: To je pot do nove invazije
Zelenski je včeraj opozoril, da popuščanje Rusiji in soglašanje s tem, da obdrži okupirana območja v Ukrajini, pomeni pot do nove invazije. »Putinu se ni preprečilo agresije, ko si je leta 2014 priključil Krim. Zdaj želi, da mu oprostimo zaseg juga Hersonske regije, Zaporožja, celotnega območja Luganske in Doneške regije ter Krima. Tega drugega poskusa razkosanja Ukrajine ne bomo dopustili. Pri Rusiji velja, da kjer je drugi poskus, bo tudi tretji,« je poudaril.
EU s predlogom mirovnega načrta
V skupni izjavi so se odzvali tudi voditelji Združenega kraljestva, Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Finske in evropske komisije ter poudarili, da se o prihodnosti Ukrajine ne more odločati brez Kijeva. »Ukrajina lahko svobodno izbira svojo usodo. Smiselna pogajanja se lahko odvijajo le ob prekinitvi ognja ali zmanjšanju sovražnosti. Pot do miru v Ukrajini ne more biti določena brez Ukrajine,« so zapisali in dodali, da mednarodnih meja ne sme spreminjati sila.
Oblikovali so mirovni načrt kot odgovor na predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je za prekinitev ognja zahteval ozemeljske koncesije. Evropski predlog zavrača rusko ponudbo, da bi Ukrajina za premirje predala dele regije Doneck, ki jih še nadzoruje. Namesto tega zahteva, da se premirje sklene pred kakršnimi koli nadaljnjimi koraki in da se morebitne ozemeljske menjave izvedejo vzajemno – če Ukrajina zapusti določena območja, mora Rusija umakniti svoje sile z drugih.
Predlog vključuje stroge varnostne garancije za Ukrajino, vključno z možnostjo članstva v Natu. Finski predsednik Alexander Stubb je Trumpu predstavil evropsko pobudo in poudaril enotnost Evrope pri podpori Ukrajini. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izpostavil, da se o prihodnosti Ukrajine ne sme odločati brez Ukrajincev, ki se »že več kot tri leta borijo za svojo svobodo in varnost«.
Pri ameriškem časniku Wall Street Journal ob tem navajajo, da ruska ofenziva traja že več kot dve leti, a so v tem času ruske sile osvojile manj kot odstotek ukrajinskega ozemlja, večinoma v regiji Doneck, hkrati pa je v ostrih spopadih, v katerih je prevladovalo vojskovanje z brezpilotnimi letalniki, Rusija izgubila več sto tisoč vojakov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so argumenti Ukrajine slišani, in pozdravil prizadevanja ZDA za končanje vojne, a je načrt označil za nerealen in poudaril, da Ukrajina ne bo odstopila svojega ozemlja.
Evropski uradniki so opozorili, da bi Putin s takšnim premirjem, ki vključuje ozemeljske koncesije, dobil nezaslužen dobiček, saj je v preteklosti že večkrat prekršil premirja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izpostavila, da bi krhko premirje utrdilo ruske osvojitve in zmanjšalo možnosti Ukrajine za obrambo.
Na srečanju z ameriškimi predstavniki so evropski uradniki izpostavili, da se o prihodnosti Ukrajine ne sme odločati brez njenega sodelovanja, ter potrdili nadaljevanje evropske vojaške in finančne podpore.
