»Nismo prišli do tiste točke, imamo pa zelo dobre možnosti, da pridemo. Nekaterih velikih orehov nam ni uspelo streti, a smo dosegli nekaj napredka. Dogovora ni, dokler ni dogovora, torej,« je takoj po pogovorih s Putinom izjavil Trump. Ni sicer rekel, da govori o Ukrajini, a je bilo to bolj ko ne jasno iz konteksta. Dogovor o prekinitvi ognja si je zastavil za osrednji cilj pogovorov s Putinom in Moskvi tudi grozil z resnimi ukrepi, če ga ne bo. Včeraj je potem dejal, da mu o sankcijah zdaj ni treba razmišljati vsaj nekaj tednov.
Trump je povedal, da bo poklical Zelenskega in zaveznike v Natu ter jim predstavil vsebino pogovorov. Kasneje je za Fox News dejal, da sta s Putinom govorila o ozemlju, varnostnih jamstvih in Natu, ter nakazal, da ima morda ponudbo za Ukrajino. »Mislim, da smo blizu dogovora. Ukrajina se mora strinjati – morda bo rekla ne, toda Zelenskemu bi svetoval, da dogovor sprejme,« je rekel.
Kritika Bidna
Trump je tudi povedal, da se bosta s Putinom morda že zelo kmalu spet videla. Slednji je predlagal, da bi se s Trumpom naslednjič videla v Moskvi. Ta je odvrnil, da ga bodo zaradi tega kritizirali, da pa morda vidi možnost za to.
Putin je v svojem nastopu pred novinarji brez podrobnejše razlage dejal, da so na pogovorih nekaj dosegli in da bi šli radi naprej po začrtani poti ter da zato upa, da tega ne bodo ovirali ukrajinski in evropski voditelji. »Pričakujem, da bodo današnji dogovori referenčna točka ne le za rešitev ukrajinskega problema, ampak da bodo tudi zagonska sila za obnovo poslovnih, pragmatičnih odnosov med Rusijo in Združenimi državami,« je izjavil Putin.
Ponovil pa je, da je treba odpraviti globlje vzroke vojne, kar Rusija govori že dolgo. Trumpu je pihal na dušo z besedami, da vojne v Ukrajini sploh ne bi bilo, če bi bil on predsednik, saj da je prejšnjo ameriško administracijo opozarjal na ruske varnostne pomisleke – Trump že ves čas pravi, da vojne ne bi bilo, če bi bil predsednik on, in ne Joe Biden.
Nenavadna konferenca in spremembe programa
Tiskovna konferenca obeh voditeljev po pogovorih je bila v nekaj pogledih nenavadna. Niso se držali diplomatskega običaja, da prvi spregovori gostitelj, saj je svoje najprej povedal Putin. V nasprotju z napovedmi to tudi ni bila tiskovna konferenca, ampak izjavi za javnost, saj ne Trump ne Putin nista odgovarjala na vprašanja. Putin se je morda temu izognil tudi zato, ker so mu novinarji že prej od daleč kričali ostra vprašanja, denimo kdaj bo prenehal ubijati civiliste. V odgovor je z gesto pokazal, kot da vprašanja ne sliši. Je pa bil to prvi skupen medijski nastop ameriškega in ruskega predsednika po srečanju Trumpa in Putina leta 2018 v Helsinkih in torej tudi prvi od začetka ruske invazije na Ukrajino.
Nenavadno je bilo tudi to, da sta se z letališča oba odpeljala v vozilu ameriškega predsednika, in sicer na predlog slednjega. To je bila priložnost, da sta spregovorila sama. Po prvotnem scenariju bi morala imeti na Aljaski sicer dolg pogovor na štiri oči, a so potem v petek sporočili, da ne bo tako, ampak bo imel ob sebi vsak po dva člana delegacije. V ruski sta bila zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov in zunanji minister Sergej Lavrov, v ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff in zunanji minister Marco Rubio. To slednje je bržkone prineslo nekaj olajšanja Ukrajincem in njihovim evropskim zaveznikom, ki so se bali, da bi Putin Trumpa v zasebnem pogovoru prepričal o svojih argumentih. Rubio je bil kot senator znan po ostrih stališčih do Moskve.
Po koncu teh pogovorov je bil prvotno napovedan še sestanek delegacij obeh držav, ki pa je odpadel.
Trump je Putina sicer sprejel toplo. Na letališču v Anchorageu so mu razvili rdečo preprogo in Trump je nekajkrat zaploskal, ko je Putin korakal proti njemu. Končalo se je precej manj pompozno, brez objave kakšnega dogovora, s kratkimi izjavami brez odgovorov na novinarska vprašanja, trajalo pa je precej manj od sedmih ur, kot so napovedali v Kremlju.
