Po poročilih dopisnikov vodilnih ameriških medijev iz Bele hiše je Trump podpisal tajni odlok, s katerim je Pentagonu naročil pripravo vojaških akcij proti narkokartelom v Latinski Ameriki.
Odlok ne navaja nobene konkretne države, razen da izključuje kakršno koli posredovanje v Mehiki, čeprav tam deluje razvpiti kartel Sinaloa.
Pravno podlago za takšno odločitev si je Trumpova administracija ustvarila z označitvijo narkokartelov za teroristične skupine, ki s svojim delovanjem ogrožajo delovanje Združenih držav Amerike. Takšna oznaka omogoča vojski, da izvaja operacije na morju in potencialno na tujem ozemlju, kar vključuje likvidacije ali aretacije osumljenih članov kartela.
Uporaba vojaške sile na tak način odpira vrsto vprašanj, vključno z morebitno kršitvijo mednarodnega prava in ameriških zakonov, a ker odlok še ni javen, ni še nihče preveril njegove zakonitosti.
Marca je State Department objavil seznam kartelov, od tega jih je bilo osem razglašenih za teroristične organizacije – šest mehiških ter po eden iz Venezuele in Salvadorja.
Po Trumpovi objavi odloka je Mehika ZDA že izročila 26 vidnejših članov kartela, a pod pogojem, da jih ne bo doletela smrtna kazen. Analitiki to potezo razumejo kot popust Washingtonu in znamenje okrepljenega sodelovanja iz strahu pred vojaško akcijo.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ob tem dejala, da takšno sodelovanje podpira, vendar suverenost države ni naprodaj.
»Predsednik Trump, naše ozemlje je nedotakljivo, naša suverenost je nedotakljiva,« je dejala in dodala: »Lahko sodelujemo, vendar vsak na svojem ozemlju.«
Odzivi latinskoameriških držav
Kot poroča agencija AP, so tudi druge države, omenjene v odloku, zavrnile idejo ameriškega vojaškega posredovanja na svojem ozemlju.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se strinja z bojem proti narkokartelom, vendar samo ob spoštovanju nacionalne suverenosti in brez ameriškega posredovanja. Zavzema se za regionalno zavezništvo držav Latinske Amerike, vendar meni, da »vojna proti drogam« ne more uspeti, zato se želi usmeriti v javno zdravstvo in boljši življenjski standard.
Brazilska vlada je zavrnila ameriško zahtevo, da domače tolpe razglasijo za teroristične organizacije, saj brazilski pravni sistem v definicijo terorizma ne vključuje skupin organiziranega kriminala.
V Ekvadorju se oblast še ni oglasila, poznavalci omenjajo možnost referenduma o dovoljenju Ameriki za vojaško posredovanje. Vendar mediji opominjajo tudi na škodljive posledice prejšnjih ameriških posredovanj v regiji.
V Venezueli so zanikali obstoj organiziranih kriminalnih skupin v državi in ameriške obtožbe označili za propagando, ki naj bi upravičila posredovanje z namenom spremembe oblasti v državi.
V preostalem delu regije, vključno z Gvatemalo in Hondurasom, analitiki opozarjajo na tveganje krepitve protiameriških čustev in destabilizacije.
Jorge Restrepo, direktor Centra za analize konfliktov v Kolumbiji, je za CNN izrazil zaskrbljenost zaradi napovedi uporabe vojaške sile proti narkokartelom. Meni, da takšna strategija tvega krepitev avtokratskih režimov v državah, kot sta Venezuela in Nikaragva, in ne more doseči nikakršnega uspeha.
Eden vodilnih ameriških strokovnjakov za Latinsko Ameriko, Matteson Ellis, pa meni, da je ta odlok logičen korak v Trumpovi kampanji proti kartelom. Poudarja, da je cilj »popolna eliminacija« kartelov, čeprav priznava, da je težko dosegljiv.
Vrednost drog, ki iz Latinske Amerike pridejo v ZDA, se meri v milijardah dolarjev, vendar natančnih številk ni.
Iz leta v leto se povečuje uporaba sintetičnih drog, fentanila in metamfetamina, ki zaradi svoje poceni proizvodnje in visokega dobička vse bolj nadomeščajo tradicionalne droge, kot sta kokain in heroin.
Predsednik Trump javno še ni potrdil, da je sprejel odlok, je pa dejal, da bo o vsem zelo kmalu spregovoril.
