Pred tem je za radio Fox izjavil: »To srečanje (v petek) je priprava na drugo. To drugo pa bo zelo pomembno, saj bosta na njem (Putin in Zelenski) sklenila sporazum.« A na tem drugem srečanju, na katerem bi Trump najbrž poskušal ustvariti za medije ganljiv prizor sprave, bi lahko Putin in Trump Zelenskemu vsiljevala pogoje premirja, ki bi bili za Ukrajino nesprejemljivi. Ali pa na primer premirje samo v zraku, zaradi katerega ukrajinski brezpilotniki ne bi mogli več napadati ruskih rafinerij in tovarn brezpilotnikov, kar je že nekaj časa glavni ukrajinski adut. Težko je verjeti, da bi Putin popuščal, saj naj bi ruska vojska ravno v teh dneh dosegla pomembno zmago v regiji Doneck, s katero je oslabila ukrajinsko obrambno črto in povečala osvojeno ozemlje.
Putin ne bi smel ponižati Trumpa
»Ne vem, če bomo imeli neposredno premirje. Obstaja 25 odstotkov možnosti za neuspeh,« je še dejal Trump za radio Fox. Sicer si že od marca, tudi s telefonskimi klici v Kremelj, zaman prizadeva, da bi Putin pristal na premirje z zamrznitvijo fronte, na kar je Zelenski pristal takoj marca. Tokrat se zdi, da Putinu obljublja za premirje tisti del regije Doneck, ki še ni v ruskih rokah, to je okoli 8.000 kvadratnih kilometrov. A na to v Kijevu nočejo pristati.
Če se bo tudi tokrat Putin znova izognil premirju, bo to veliko ponižanje za Trumpa, ki je lani govoril, da bo v 24 urah dosegel mir v Ukrajini. Tako bo tudi težje dobil Nobelovo nagrado za mir, ki si jo tako zelo želi. Kot meni ugledni francoski vojaški analitik polkovnik Michel Goya, pa Putin ne bi na bojišču nič zamudil, če bi pristal na začasno premirje brez pogojevanja in s tem Trumpu vrnil uslugo, ker se je s tem vrhom na Aljaski Rusija vrnila na mednarodno prizorišče.
Tudi o gospodarskem sodelovanju
Zanimivo, da je bil v četrtek Putinov glavni svetovalec Jurij Ušakov in ne Bela hiša tisti, ki je razkril podrobnosti srečanja. Pogovori na štiri oči ob prisotnosti prevajalcev bodo potekali dopoldne (pozno zvečer po našem času), sledila bosta delovno kosilo in novinarska konferenca. V ruski delegaciji bodo še zunanji, obrambni in finančni minister ter Ušakov in Kiril Dmitrijev, ki je v ruski vladi zadolžen za tuja vlaganja in gospodarsko sodelovanje. Ni pa jasno, kdo bo v ameriški delegaciji.
Ušakov je še dejal, da bodo pogovori potekali predvsem o reševanju »ukrajinske krize«, pa tudi o gospodarskem sodelovanju med ZDA in Rusijo, »kjer obstaja izjemen potencial«. Vsekakor Putin Trumpu ponuja možnost za ameriške investicije v Rusiji. Gre za veliko Trumpovo ambicijo, ki je poleg želje po Nobelovi nagradi glavni razlog za njegova prizadevanja za mir v Ukrajini.
Po pisanju britanskega dnevnika Telegraph pa Trump obljublja Putinu dostop do naravnih bogastev Aljaske in redkih mineralov v Ukrajini ter odpravo sankcij do ruske aeronavtične industrije. Putin bi zdaj rad zlasti dosegel, da Trump odpravi ameriške sankcije proti Rusiji, ki je v vse večjih težavah zaradi zmanjševanja prihodkov od izvoza nafte in večanja vojaških izdatkov.
Zakaj bo Putin močnejši od Trumpa?
Putin, ki je nekdanji agent KGB-ja, je zelo dobro pripravljen na te pogovore, medtem ko Trump ne, saj iz Bele hiše prihajajo kontradiktorne izjave. Preden se je v svojem prvem mandatu leta 2018 srečal s Putinom v Helsinkih, je Trump na letalu raje gledal nogometno tekmo, kot da bi poslušal nasvete svojega svetovalca Johna Boltona. Putin za razliko od Trumpa bere poročila in analize svojih svetovalcev.
Poleg tega so v ruski delegaciji prekaljeni politiki, ki so že vrsto let Putinovi sodelavci. Trump pa okoli sebe nima svetovalcev z dolgo kilometražo. Nepremičninski milijarder Steve Witkoff, ki naj bi bil njegov najpomembnejši svetovalec za Rusijo, zbuja smeh spričo svojega amaterizma v politiki in zgražanje zaradi svojih proruskih stališč.
Težko je vedeti, kakšen bo rezultat tega vrha ZDA-Rusija. Najprej zato, ker je Trump nepredvidljiv in ker ves čas spreminja svoja stališča. Tako se ves čas spreminja tudi odnos med Trumpom in Putinom. Pri tem ameriški predsednik kaže nenavadno naklonjenost do ruskega. Nekateri komentatorji se sprašujejo, ali nima Putin morda materiala in dokumentov, s katerimi bi lahko kompromitiral Trumpa, ki je v 80. in 90. letih kot poslovnež pogosto obiskal Rusijo? Ali ga ne bo mogoče danes na ta način izsiljeval? Drugi pa domnevajo, da se bo na tem srečanju Trump pustil Putinu voditi žejnega čez vodo predvsem zato, ker je fasciniran, očaran nad njim, nad njegovo močjo, absolutno oblastjo, tudi nad tem, da je že 25 let na oblasti.
Predvsem je težava v tem, da Trump pogosto prevzame stališče nekoga, s katerim se je ravnokar pogovarjal. Tako je bilo v sredo po pogovorih z evropskimi voditelji preko video povezave. A tako bi bilo lahko tudi danes po pogovorih s Putinom na skupni novinarski konferenci, zlasti če bo v njegovih očeh videl iskrenost, o kateri tako rad govoriči. Pri tem je nevarno, da bi Trump za dlje časa sprejel Putinov pogled na Ukrajino kot umetno državo in kot ozemlje, ki pripada Rusiji. V sredo, ko je bil še pod vplivom pogovorov z evropskimi voditelji, pa je Putinu grozi s »hudimi posledicami«, če ne bo v petek Putin pristal na ustavitev vojne v Ukrajini.
