Trump se je odpravil na Aljasko okoli 14. ure, pogovori naj bi se začeli ob 21. uri, v soboto zjutraj ob 4. uri pa naj bi se Trump že vrnil v Washington (vse je navedeno po našem času). Pred letom je na vprašanje novinarja, ali bo Ukrajini zagotovil varnostna poroštva (da je po premirju Rusija ne bi upala več napasti), odgovoril: »Mogoče.« Dodal je, da se ne bo pogajal v imenu Ukrajine, ampak bo Putina samo spodbujal k pogajanjem z Ukrajino o ustavitvi spopadov. Rusiji pa je zagrozil s »hudimi gospodarskimi« sankcijami, če se ne bo hotela pogovarjati z Ukrajino o koncu vojne.
Trump navdušen nad Lukašenkom
Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da bo Putina – menda šele ob 21. uri po našem času – na letališču mesta Anchorage sprejel Trump. Ko je letel na Aljasko, pa se je Trump po telefonu pogovarjal z beloruskim tiranom Aleksandrom Lukašenkom, Putinovim zaveznikom. Trump je povedal, da je imel zelo »prijeten pogovor«. Zahvalil se mu je za osvoboditev 16 političnih jetnikov 2. julija in se z njim »pogovarjal o osvoboditvi še 1300 političnih zapornikov«. Trump je še dejal: »Vesel bom srečanja z Lukašenkom v prihodnosti.«
Kdo so člani obeh delegacij?
Trumpa spremljajo na Aljasko zunanji minister Marco Rubio, finančni minister Scott Bessant, minister za trgovino Howard Lutnick, posebni ameriški odposlanec za Rusijo Steve Witkoff, govornica Bele hiše Karoline Leavitt, direktor Cie John Ratcliffe, šefica urada Bele hiše Susie Wiles in njen pomočnik Dan Scavino. Veliko pove dejstvo, da v ameriški delegaciji ni posebnega odposlanca za Ukrajino generala Keitha Kellogga, ki skoraj edini v Trumpovi administraciji dobro pozna Putinovo agresivnost in njegove osvajalske težnje, zaradi česar ni naklonjen ruskemu predsedniku.
V ruski delegaciji pa so poleg Putina zunanji minister Sergej Lavrov, svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov, obrambni minister Andrej Belousov in direktor sklada za ruske investicije Kiril Dmitrijev.
Lavrov z napisom ZSSR?
Kot Trump je tudi Putin v Rusko Ameriko, kot se je pred letom 1867 imenovala Aljaska, priletel šele zadnji trenutek, to je v petek, medtem ko je ostali del ruske delegacije prispel že v četrtek zvečer po lokalnem času. Zunanji minister Lavrov je ob prihodu v hotel v Anchorageu na Aljaski izjavil: »Imamo argumente in naše stališče je zelo jasno, pojasnili ga bomo.« V odgovor novinarju, ki ga je vprašal, kakšne so možnosti za uspeh vrha, je dejal: »Mi nikoli ne podajamo napovedi.« Dodal je, da so veliko dosegli že na pogovorih, ki jih je imel v sredo, 6. avgusta, v Kremlju s Putinom posebni Trumpov odposlanec za Ukrajino Steve Witkoff, sicer nepremičninski milijarder, ki se je povsem navzel Putinovih stališč o Ukrajini, njegova glavna skrb pa so očitno bodoči posli v Rusiji.
Lavrov je bil oblečen v majico z napisom CCCP v cirilici, torej SSSR, kar je ruska kratica za Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). Gre za nevarno provokacijo voditelja ruske diplomacije, ker naj bi bila vojna v Ukrajini del Putinovega načrta o obnovi Sovjetske zveze, ki bi pomenila tudi rusko podreditev Moldavije, baltskih in srednjeazijskih držav, morda pa tudi težnjo po povečanju ruskega vpliva v nekdanjih članicah Varšavskega pakta.
Vojna se nadaljuje
Družine zaprtih, izginulih in padlih ukrajinskih vojakov so se v petek zbrale pred ameriškim veleposlaništvom v Kijevu, da bi spomnile, kako veliko žrtev povzroča sedanja vojna. Zahtevali so, naj Trump namesto »zamenjave ozemelj«, o čemur naj bi se, kot sam pravi, dogovoril na Aljaski, od Putina zahteva zamenjavo ujetnikov.
V noči s četrtka na petek je ruska vojska poslala na civilne objekte 97 brezpilotnikov. Ukrajinci trdijo, da so jih 63 onemogočili v zraku. Od četrtka dopoldne do petka dopoldne je bilo na fronti 149 spopadov.
Ukrajinski brezpilotniki pa so znova napadli eno od ruskih rafinerij. Tokrat naj bi povzročili požar na rafineriji v regiji Samara, ki leži južno od Urala in 800 kilometrov vzhodno od Ukrajine. Gre menda za najpomembnejšo rafinerijo velike ruske naftne družbe Rosneft, ki dobavlja gorivo tudi ruski vojski in vojaškim letalom.
Ruski uspehi, a brez preboja
Ruski vojski ta teden sicer ni uspelo doseči odločilnega preboja, a je z delovanjem manjših skupin od pet do deset ruskih vojakov uspela v regiji Doneck osvojiti več kot sto kvadratnih kilometrov ozemlja. To je zelo veliko glede na to, da je v zadnjih dveh letih v povprečju na mesec zavzela le okoli 80 kvadratnih kilometrov. Poleg tega je zdaj zaradi zavzetja pomembne cestne povezave oslabljena ukrajinska obramba severno od strateško pomembnega mesta Pokrovsk, za katero boji potekajo že vse od lanskega poletja. Ukrajinski vojski je uspelo preprečiti ruski preboj fronte tako, da je zadnje dni na ta del fronte severno od Pokrovska poslala velike okrepitve. »Ruska vojska ima še naprej velike izgube, medtem ko poskuša pridobiti boljše politične pozicije za ruske voditelje na srečanju na Aljaski,« je v petek dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, za katerega Trump hoče, da pride na njegovo naslednje srečanje s Putinom.
Zelenski o vrhu na Aljaski
Zelenski je na družbenem omrežju izrazil upanje, da bo to prvo srečanje med Trumpom in Putinom po letu 2019 »odprlo pot k poštenemu miru in resnim tristranskim pogovorom voditeljev Ukrajine, ZDA in Rusije«. Dodal je: »Računamo na ZDA.« Najslabši scenarij za Kijev bi bil, če bi Trump privolil v Putinovo zahtevo, da si Rusija za vedno v celoti priključi regije Doneck, Lugansk, Zaporožje, Herson in polotok Krim, kar bi – vključno z ozemljem, ki je zdaj še v rokah ukrajinske vojske – pomenilo več kot petino Ukrajine.
