Trije objekti, ki so jih ZDA ta mesec sestrelile na ameriškem in kanadskem nebu, očitno niso bili obveščevalne narave, ampak najverjetneje baloni zasebnih podjetij, raziskovalnih institucij ali društev, ki so proučevali vreme ali opravljali druge znanstvene raziskave, je dejal ameriški predsednik Joe Biden. Javnost je nagovoril v četrtek, štiri dni po sestrelitvi zadnjega takšnega objekta na nebu. Dejal je tudi, da »nimamo nobenih dokazov, da se je število objektov na nebu nenadoma povečalo«. »Le več jih vidimo,« je pojasnil, tako pa je zaradi drugačne nastavitve radarjev.
Omenjeni trije objekti so se razlikovali od kitajskega balona, ki so ga 4. februarja kot prvega sestrelili nad vzhodno obalo ZDA, potem ko je preletel državo od Idaha na severozahodu do Južne Karoline na jugovzhodu. ZDA trdijo, da je bil obveščevalne narave, Peking pa, da je bil to civilni kitajski balon, ki ga je zaneslo s smeri. Možnost, da se je to drugo res zgodilo, zdaj dopuščajo tudi ameriški preiskovalci. Biden je sicer dejal, da se za sestrelitev Kitajski ne bo opravičil, da pa pričakuje pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, da »pridemo zadevi do dna«.
Peking in republikanci kritični, vsak po svoje
Po govoru so iz republikanskih vrst kritizirali Bidna, da je čakal predolgo tako s sestrelitvijo kitajskega balona kot z nagovorom javnosti. Bivši podpredsednik Mike Pence je dejal, da je »preprosto nesprejemljivo, da predsednik javno govori šele teden dni po tem, ko je bilo to v državi udarna tema«. Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell pa se je pritoževal nad vsebino sestanka, na katerem je vlada z dogajanjem seznanila kongresne voditelje. Kot je rekel, še nikoli ni bil na sestanku, kjer bi izvedel tako malo.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin je povedal, da nič ne ve o morebitnem pogovoru Bidna in Xija ter da ZDA ne morejo na eni strani govoriti, da si želijo komunikacije, na drugi pa zaostrovati položaj. Uradni Peking je ta teden tudi obtožil ZDA, da so njihovi baloni leteli nad provincama Tibet in Xinjiang, ter napovedal, da bodo v prihodnje »sprejeli ukrepe proti spodkopavanju kitajske suverenosti«. V Washingtonu so zanikali, da bi nad Kitajsko leteli ameriški obveščevalni baloni.
Spor med državama se je nadaljeval tudi s sankcijami. Biden je v govoru napovedal omejitev prodaje ameriških tehnoloških izdelkov šestim kitajskim podjetjem, ki sodelujejo v zračnem programu kitajske vojske. Kitajska pa je potem uvedla sankcije proti ameriškima podjetjema Lockheed Martin in Raytheon Missiles&Defense, zaradi prodaje orožja Tajvanu, in ob tem zanikala, da je to povračilno dejanje za ameriške sankcije.
