ZDA in Kitajska bodo od srede za 90 dni prenehale uveljavljati večji del carin, ki so jih uvedle aprila, ko je med največjima svetovnima gospodarstvoma izbruhnila trgovinska vojna, ker je ameriški predsednik Donald Trump napovedal enostranski radikalen dvig uvoznih dajatev. Aprila so se carine med ZDA in Kitajsko tako povečale, da se je trgovina med državama skoraj ustavila, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za obe državi, ki sta bili preko trgovine, tudi preko dobavnih verig, izjemno odvisni druga od druge. Negotovost zaradi te situacije je že slabo vplivala tudi na svetovno gospodarstvo, v katerem imajo ZDA in Kitajska več kot 40-odstotni delež.
Kot je v Ženevi, kjer so konec tedna potekala pogajanja, izjavil ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je vodil ameriško delegacijo in ki je pred tem očitno uspešno prepričal Trumpa v popuščanje, bodo ZDA in Kitajska do sredine avgusta zmanjšale carine za 115 odstotnih točk, kar je veliko več, kot so pričakovali največji optimisti. Tako bodo ZDA za kitajske izdelke imele odslej le še 30-odstotne carine in ne več 145-odstotnih, Kitajska pa za ameriške le še 10-odstotne in ne več 125-odstotnih. Tak rezultat dvodnevnih pogajanj v Švici je toliko bolj presenetljiv, ker je Trump tik pred njihovim začetkom izjavil, da bi bilo pravično, če bi ZDA imele vsaj 80-odstotne carine na kitajske izdelke. Vsekakor pa 30-odstotne carine še vedno niso majhne in Trump bo najbrž to prikazal kot svojo veliko zmago. Hkrati bodo izdelki v ameriških trgovinah še vedno dražji, kot so bili. In ni še jasno, kaj bo, ko bo 90-dnevni rok minil.
Velik korak naprej v odnosih?
Bessent je med drugim dejal: »Obe delegaciji sta se konec tedna strinjali, da nobena stran noče ločitve naših dveh gospodarstev. Učinek teh res zelo visokih carin je bil namreč enak, kot bi bil pri embargu (torej pri trgovinski zapori). Obe strani hočeta trgovino, mi hočemo bolj uravnoteženo trgovino.« ZDA imajo namreč v trgovini s Kitajsko velik trgovinski primanjkljaj v višini 265 milijard evrov, Trump pa trgovinski primanjkljaj razume kot izkoriščanje Amerike. Njegova ideja je tudi, da s pomočjo carin in zmanjšanja uvoza spodbudi ponovno industrializacijo ZDA z vrnitvijo delovnih mest in dobi sredstva za znižanje davkov.
Bessent je tudi dal vedeti, da so se v dveh dnevih pogajanj odnosi s Kitajsko bistveno izboljšali. Gre sploh za prve uradne pogovore dveh držav, odkar se je januarja Trump drugič vselil v Belo hišo. Tako bi bila ta pogajanja lahko tudi začetek dialoga med Pekingom in Washingtonom, kar bi bilo najbrž dobro za ves svet.
Vodja kitajske delegacije in podpredsednik vlade He Lifeng je po pogovorih v Ženevi novinarjem dejal: »Zavzemamo se za nov razvoj trgovinskih in gospodarskih odnosov z ZDA, ki bo prinesel večjo gotovost in stabilnost v svetovno gospodarstvo. Kitajska ves čas trdi, da noče trgovinske vojne, ker ne prinaša zmagovalcev. Če pa bodo ZDA vztrajale pri trgovinski vojni, se ne bomo uklonili, ampak se bomo borili do konca.« Rezultat pogajanj so v Pekingu pozdravili. »Ta odločitev je v interesu obeh držav in v interesu vsega sveta,« je izjavil predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino.
Nenavadna hitrost in učinkovitost pogovorov
Pogajanja so morda bila uspešna, ker je Kitajska upnik pomembnega dela ameriškega javnega dolga. Predvsem pa bi trgovinska vojna, če bi se nadaljevala, vodila do velikih podražitev in pomanjkanja številnih izdelkov v trgovinah v ZDA, kar bi prizadelo ameriški nižji sloj, in do zapiranja tovarn na Kitajskem z znatnim povečanjem brezposelnosti, povzročila pa je že pustošenje na borzah, kjer imajo ameriški upokojenci večji del svojega denarja, za ZDA pa se je zmanjšalo zanimanje investitorjev. Zaradi vsega tega bi bilo pričakovati, da se carine avgusta po 90 dneh ne bodo znova povišale. Vendar je vse odvisno od tega, koga bo v začetku avgusta Trump poslušal oziroma kaj bo gledal po televiziji in koga bo srečal na hodnikih Bele hiše in svojega kompleksa Mar-a-Lago na Floridi. Bessent je sicer dejal, da se bodo v prihodnjih 90 dneh trgovinska pogajanja s Kitajsko nadaljevala.
Borzni indeksi po vsem svetu so v ponedeljek poskočili, povišali sta se tudi vrednost ameriškega dolarja in cena nafte, kar je še eno znamenje, da investitorji ne pričakujejo več gospodarske krize v svetu.
Podrobnosti ženevskih pogajanj sprva sicer niso bile znane. Nenavadno pa je, da sta se Peking in Washington o stvareh, o katerih pogajanja običajno potekajo več mesecev in let, dogovorila v dveh dnevih. Najbrž so vse slabše gospodarske razmere v ZDA in na Kitajskem zahtevale hiter konec trgovinske vojne. Vodilni ameriški ekonomist Kenneth Rogoff je na CNN posvaril pred prehitrim navdušenjem nad sporazumom, preden bodo znane vse podrobnosti.
