Pri sedanjih številkah rodnosti bo svetovno prebivalstvo doseglo svoj maksimum leta 2084, ko bo živelo 10,3 milijarde ljudi. Takšne so ocene Združenih narodov v poročilu, ki so ga objavili prejšnji teden. Če se trendi padanja števila rojstev po svetu ne bodo ustavili, bo maksimum dosežen že leta 2065, ko nas bo 9,6 milijarde, že leta 2100 pa samo še 8,9 milijarde.
Možno je, da se bo v 22. stoletju število ljudi tako hitro zmanjševalo, kot se je povečevalo v 19. in 20. stoletju. Leta 1800 je bila na svetu milijarda ljudi, danes pa nas je več kot osem milijard.
Na Kitajskem, kjer je leta 2022 začelo počasi padati število prebivalcev, se bo pospešeno zmanjševanje začelo že v drugi polovici 21. stoletja. Tako bo po ocenah Združenih narodov leta 2100 le še 633 milijonov Kitajcev, danes jih je 1,4 milijarde. V sedanjem hitrem staranju prebivalstva na Kitajskem, ko je vse več upokojencev in vse manj zaposlenih, so danes očitne posledice politike enega otroka v letih 1979–2015.
Če je v teh 36 letih oblast zahtevala od žensk, da imajo največ enega otroka, pa hočejo danes same Kitajke imeti največ enega otroka, saj je zlasti dobro šolanje zelo drago, poleg tega je ženskam na Kitajskem vse pomembnejša poklicna kariera.
Tako je na Kitajskem na žensko rojenih 1,1 otroka. Najnižjo nataliteto ima Južna Koreja, kjer je na žensko rojenih le 0,75 otroka.
V EU, kjer se je lani rodilo skoraj dvakrat manj otrok kot pred 60 leti na istem območju Evrope, je povprečje 1,4, v Sloveniji pa 1,5 otroka na žensko.
Predvsem v večini afriških držav ima ženska v povprečju več kot 2,1 otroka. V Indiji, kjer živi že več kot 1,4 milijarde ljudi, to velja za revnejše dele države, ne pa na primer v New Delhiju, kjer je povprečje celo 1,2 otroka na žensko. Indijsko povprečje je 1,9 otroka, torej manj kot je potrebno, da se število prebivalcev ne zmanjšuje. Zaradi izboljšanja zdravstva in s tem podaljševanja življenja pa se bo tudi v Indiji število prebivalcev še celo 21. stoletje povečevalo.
V prihodnosti, ko se bo prebivalstvo po vsem svetu staralo, glede delovne sile najbrž ne bo težav, saj se vse bolj uveljavlja umetna inteligenca. Poleg tega so že zdaj ljudje zaradi vse bolj zdravega življenja dlje časa produktivni.
Sociološko-psihološke raziskave v bogatejših državah kažejo, da ima danes nekdo, ki je star 70 let, podobne kognitivne sposobnosti kot nekdo, ki je bil leta 2000 star 53 let.
