Desnosredinski katalonski separatist Carles Puigdemont, ki zaradi kazenskega pregona živi v Belgiji kot politični emigrant, je znova v središču pozornosti. Po parlamentarnih volitvah konec julija, na katerih ne desni ne levi tabor, ki ima podporo Baskov in levih Kataloncev, nista dobila potrebne večine, je namreč od sedmih poslancev Puigdemontove stranke Junts odvisno, ali bodo Španci dobili vlado ali pa bodo morali letos že drugič na volitve.
Premik gled referendumske zahteve
Puigdemont je včeraj v Bruslju pred novinarji in navdušenimi privrženci v zameno za podporo levemu taboru oziroma Sánchezovi vladi zahteval, da se »z zakonom o amnestiji preneha preganjati vse tiste, ki so za osamosvojitev Katalonije«, torej tiste, ki so leta 2017 kot on organizirali neustavni referendum o neodvisnosti. Ni še jasno, kako se bo na to odzval 51-letni socialistični premier Pedro Sánchez, ki uspešno vodi Španijo od leta 2018.
Puigdemont tako ne pogojuje več podpore vladi izrecno z zakonitim referendumom o odcepitvi. Vendar je njegova druga zahteva, da bodoča vlada prizna legitimnost referenduma leta 2017. Za Sáncheza je povsem sprejemljiv Puigdemontov tretji pogoj, da se prenehata preganjati katalonski jezik in kultura.
Uvod v prava pogajanja
»Pripravljeni smo na volitve, a tudi na pogajanja, ki bi lahko vodila do zgodovinskega sporazuma,« je še dejal Puigdemont. Vendarle zdaj deloma popušča Sánchezu, ker se menda boji novih predčasnih volitev, na katerih bi tvegal zmago španske desnice in njeno vrnitev na oblast, konservativna Ljudska stranka in skrajno desni Vox pa bi zaostrila represijo nad katalonskimi separatisti. Poleg tega je želje po neodvisnosti vse manj: po nedavni anketi, ki jo povzema britanski dnevnik Guardian, 52 odstotkov prebivalcev Katalonije hoče ostati v Španiji, za samostojnost pa jih je le še 42 odstotkov. Leta 2017 jih je bilo za Španijo 44 odstotkov, zagovornikov neodvisnosti pa 49 odstotkov.
Pogajanja med Sánchezom in Juntsem se najbrž še niso niti prav začela. Če bodo uspešna, bi vlado podprlo 178 od 350 poslancev, in sicer socialisti, radikalno levi Sumar ter baskovski in katalonski nacionalisti. Ni jasno, koliko je na torkovo Puigdemontovo pogojevanje Sánchezu vplival senzacionalni obisk v ponedeljek, ko ga je v Belgiji obiskala podpredsednica španske vlade in komunistka Yolanda Díaz, ki vodi Sumar, navezo feministk, zelenih in radikalno levih strank, kot je Podemos. Sumar pa je glavna partnerica socialistov v Sánchezovi vladi. Puigdemont, za katerim je razpisana tiralica, in Díazova sta se pogovarjala tri ure in se v skupni izjavi zavzela za »iskanje demokratičnih rešitev«. V Ljudski stranki in Voxu so ogorčeni, a to velja tudi za nekatere vodilne socialiste, kot je predsednik Kastilje – La Manče Emiliano García-Page, ki tudi ostro nasprotuje amnestiji za separatiste. Sicer socialisti v vladi zatrjujejo, da Díazova v Belgiji ni bila kot predstavnica vlade, ampak le kot predstavnice Sumarja.
