Trgovinski sporazum ali trgovinska kupčija? Med enim in drugim je velika razlika. Veliko je bilo ugibanj o tem, kaj bo na tiskovni konferenci v Beli hiši povedal ameriški predsednik Donald Trump, ko je na svojem družbenem omrežju napovedal »veliko tiskovno konferenco v Ovalni pisarni o veliki trgovinski kupčiji s predstavniki velike, visoko spoštovane države«, s katerimi bodo sklenili sporazum. Kasneje je razkril, da gre za dogovor z Združenim kraljestvom, ki ga je v naslednjem stavku opisal kot sporazum, prvega med mnogimi. Britanski premier Keir Starmer je dal blagoslov dogovoru v sredo zvečer, po koncu enotedenskih zaključnih pogajanj v Washingtonu, njegovi ministri pa so zagotovili, da ne bo ogrozil za Veliko Britanijo neprimerno pomembnejšega sporazuma z Evropsko unijo.
Pred javnostjo sta se potem pojavila kar oba, Starmer na Downing Streetu 10. Zelo prijateljsko sta zvenela. Trump je poudaril, da gre za recipročni sporazum: Britanija bo odprla trg za ameriške kmetijske izvoznike, znižala carine za vrsto izdelkov, ki jih ZDA izvažajo v Britanijo, in skrajšala uvozne postopke, kar bodo naredile tudi ZDA. Za uvoz britanskega jekla in aluminija ZDA ukinjajo 25-odstotne carine. In Velika Britanija bo lahko po novem v ZDA izvozila 100.000 vozil na leto po 10-odstotni carinski stopnji, ne pa 25-odstotni (lani jih je izvozila 101.000). Po novem bo britanski izvoz motorjev rolls-royce za letala in delov za letala v ZDA neocarinjen. Bo pa ostala v veljavi 10-odstotna splošna carinska stopnja, ki jo je Trump uvedel proti veliki večini držav (o znižanju ali odpravi naj bi se pogajali v prihodnosti).
Živilski standardi ostajajo
London ni popustil glede živilskih standardov, ker bi to ogrozilo sporazum z EU. Z drugimi besedami, s klorom opranih ameriških piščancev in govedine, polne hormonov, še vedno ne bo na britanskih menijih (v Britaniji in EU je njihov uvoz prepovedan že od 80. let prejšnjega stoletja). Je pa odprl britanski trg za »skoraj vse izdelke ameriških kmetovalcev«. Velika Britanija naj bi pristala tudi na znižanje carin za uvoz drugih ameriških živil. ZDA naj bi od Britanije zahtevale, da zniža ali odpravi dvoodstotni davek na digitalne storitve ameriških podjetij na Otoku. To naj se ne bi zgodilo.
Na Otoku to, da so ZDA najprej z Britanijo sklenile dogovor, razglašajo za britansko in Starmerjevo osebno diplomatsko zmago. Brexitarji so pristavili svoj piskerček, češ, to je omogočil brexit. Tega je hvalil tudi Trump. Ekonomisti sicer ne pričakujejo, da bo dogovor z ZDA pomembno vplival na britansko ekonomijo in njeno rast. Guverner centralne banke, ki je v četrtek znižala obrestno mero za četrt odstotka (s 4,5 na 4,25), Andrew Bailey je pozdravil dogovor, vendar je dodal, da na britansko odprto ekonomijo vplivajo ameriške carine, uvedene proti drugim državam.
EU najpomembnejša
Združeno kraljestvo si je obupano prizadevalo za dogovor o trgovini z ZDA, ki ostajajo njegova največja trgovinska partnerica po odhodu iz Evropske unije, še bolj pa potem, ko je Trump sprožil kaos v svetovni trgovini s plazom carin. Britanija kljub posebnim odnosom z ZDA ni ušla 10-odstotnim carinam na ves uvoz in dodatnim na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija.
Daleč najpomembnejša britanska trgovinska partnerica kljub brexitu, ki je Otočanom prinesel veliko ekonomsko škodo, ostaja Evropska unija s 46 odstotki trgovinske menjave. Britanija je lani v EU izvozila za 358 milijard funtov izdelkov in storitev (410 milijard evrov ali 41 odstotkov izvoza), iz EU pa uvozila za 454 milijard funtov izdelkov in storitev (51 odstotkov uvoza).
