Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je objavilo dolgo pričakovano posvetovalno mnenje o večmesečni izraelski blokadi pomoči na območju Gaze. Ugotovilo je, da je Izrael kot okupacijska sila prebivalstvu na okupiranem ozemlju dolžan zagotoviti humanitarno in ustrezno zdravstveno pomoč. V času, ko 6000 tovornjakov na mejnem prehodu Rafa čaka na izraelsko dovoljenje za vstop, posvetovalno mnenje ICJ krepi mednarodni pritisk na Izrael, naj končno ukrepa.
Enajstčlanski senat ICJ je s presojanjem različnih konvencij in občega mednarodnega prava presodil, da mora pomoč, zagotovljena v prehrani, zdravilih in začasnih namestitvah, zadostovati za preživetje. »Izrael je kot okupacijska sila dolžan zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb lokalnega prebivalstva, vključno z zalogami, ki so nujne za preživetje,« je poudaril predsednik sodišča Yuji Iwasawa. Če tega kot okupacijska sila ne more zagotoviti sam, mora sheme razdeljevanja pomoči omogočiti tretjim državam ali organizacijam. Sam lahko izbira, s katero agencijo bo zagotavljal to pomoč. Vendar mora biti pomoč zadostna. Takšna pa ni bila pomoč, dostavljena preko Sklada za humanitarno pomoč Gazi (GHF), ki je zgolj na nekaj točkah razdeljeval nezadostne količine pomoči. Povrh tega je bilo v bližini razdelilnih točk ubitih 2100 Palestincev.
Sodišče nanizalo obveznosti
Razdeljevanja pomoči Izrael ne dovoli več Agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNWRA), s katero je oktobra 2024 po odločitvi parlamenta prekinil vse sodelovanje, ker naj bi bili v njej tudi zaposleni, ki so sodelovali pri napadih na Izrael 7. oktobra. Po oceni sodišča teh navedb Izrael ni dokazal, prav tako agencija ni izgubila statusa nevtralnosti in je najbolj primeren kanal za zagotavljanje pomoči Palestincem.
Po mnenju sodišča je Izraelu prav tako prepovedano nasilno preseljevati prebivalstvo. Do nasilne preselitve lahko po oceni sodišča pride tudi z ustvarjanjem razmer, ki ljudem ne dajejo druge možnosti, ko da odidejo z lastnih domov. Prav tako po mnenju Meddržavnega sodišča Izrael stradanja ne sme uporabljati kot vojno orožje.
Optimistični Vance
Sodišče je svoje mnenje izreklo na dan, ko sta se sestala ameriški podpredsednik J. D. Vance in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob obisku so se pojavljali namigi, da je ameriška administracija zaskrbljena zaradi krhkega premirja, a je sestanek minil v vzdušju optimizma. »Nikoli nisem rekel, da je to enostavno. Sem pa optimističen in mislim, da bo premirje vzdržalo,« je ocenjeval Vance.
Njegova misija naj bi vendarle bila, da Izrael prepriča o zadržanosti v Gazi. Tam je v slabih dveh tednih po razglasitvi premirja sledilo več izraelskih zračnih napadov in strelskih incidentov. Najmanj 87 Palestincev je bilo ubitih od začetka premirja.
Hamas je medtem spet vzpostavil nadzor nad območjem in institucijami v tistih delih Gaze, iz katerih so se pred trinajstimi dnevi umaknili izraelski vojaki.
Pozivi k nadaljevanju vojne
»Pred nami je zelo, zelo težka naloga: razorožiti Hamas, obnoviti Gazo, da bo življenje ljudi boljše, pa tudi zagotoviti, da Hamas ne bo več ogrožal naših prijateljev v Izraelu,« je v Izraelu dejal Vance. Pogajanja za drugo fazo Trumpovega mirovnega načrta so v teku, njihov izid pa negotov.
Izrael želi denimo razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze in to, da v izgnanstvo odide vsaj del hamasovcev. Trump je že dvakrat zagrozil, da bo Izraelu odobril nadaljevanje napadov, če Hamas ne bo privolil v razorožitev. K nadaljevanju vojne Netanjahuja pozivajo skrajni koalicijski partnerji. Minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir pravi, da je za Izrael nevarno sklepati, da bo Hamas spremenil ravnanje in spoštoval sporazum.
