Trump se v drugem mandatu lahko pohvali s kar nekaj mirovniškimi dosežki. Morda nekoliko pretirava, ko pravi, da je v tem času ustavil že šest vojn. Toda prejšnji teden sta voditelja Armenije in Azerbajdžana v Beli hiši podpisala mirovni sporazum, ki je ob ameriškem posredovanju nastal po desetletjih sporov in vojn med državama. Junija sta Demokratična republika Kongo in Ruanda v okviru procesa pod taktirko ZDA podpisala mirovni sporazum o končanju sovražnosti na vzhodu Konga. S pritiskom na Kambodžo in Tajsko je prispeval k ustavitvi nekaj dni trajajočih vojaških spopadov, ki so izbruhnili julija. Bela hiša trdi, da je imel Trump vlogo pri ustavitvi letošnjih sovražnosti med Indijo in Pakistanom, kar v New Delhiju sicer zanikajo. Sam je nekajkrat omenil, da je preprečil spopad med Srbijo in Kosovom, o čemer sicer ni dosti znanega.
Po drugi strani pa je Trump kontroverzni politik in tarča kritik mirovnikov in zagovornikov človekovih pravic doma in po svetu zaradi spornih praks pri ravnanju z nezakonitimi migranti, pošiljanja orožja Izraelu in podpore njegovemu ravnanju v Gazi, samovoljnega bombardiranja Irana in tako naprej.
Dve večji možnosti za Trumpa
Trumpa so letos za nagrado že predlagali z več naslovov, tako sta denimo storila Pakistan in kamboški premier Hun Manet, idejo so javno podprli Armenija, Azerbajdžan, Ruanda in Gabon. Predlagalo ga je nekaj ameriških kongresnikov, med drugim za posredovanje med Iranom in Izraelom. Predlagal ga je tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora ukrajinskega parlamenta Oleksandr Merežko in namignil, da bi nagrada Trumpa lahko zavezala k mirovništvu tudi vnaprej, seveda kar se tiče Ukrajine. Precej očitno je, da je po ocenah tujih prestolnic tudi to pot do Trumpove naklonjenosti.
Po mnenju nekaterih opazovalcev bi Trump lahko na nagrado računal predvsem v dveh primerih. Prvi je za posredovanje pri sklenitvi tako imenovanih Abrahamovih sporazumov med več arabskimi državami in Izraelom še v prvem mandatu (zaradi teh sporazumov ga je na Nobelovo nagrado za mir julija letos predlagal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu), še posebej če bi uspel pod streho spraviti tudi sporazum Izraela s Savdsko Arabijo in končati vojno v Gazi. Drugi primer je posredovanje za končanje vojne v Ukrajini, če bi bilo to uspešno in bi postreglo z rezultatom, ki ne bi bil videti kot vsiljeni mir ali vsiljena rešitev Ukrajini.
Zgrešene nagrade
Nobelovo nagrado za mir podeljuje petčlanski Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament. Predloge lahko podajo določeni predstavniki držav in uglede javne osebnosti. Iz prispelih prijav (lani jih je bilo 268) naredijo ožji izbor, akademiki o njih podajo svoje mnenje, odbor pa izbere zmagovalca, če se le da soglasno. Razglasijo ga oktobra. Prejemniki so lahko ena ali več oseb ali mednarodnih organizacij. Nagrajene so lahko za specifičen dosežek ali za širša prizadevanja.
Nobelove nagrade v preteklosti že prejemali politiki, ki so kasneje delovali izrazito nemirovniško (denimo aktualni etiopski premier Abij Ahmed), ali ki so denimo dosegli mirovne dogovore, ki niso nikoli zaživeli ali jih je povozil čas (denimo izraelska premier Jicak Rabin in zunanji minister Šimon Peres ter vodja Palestincev Jaser Arafat za sporazume iz Osla).
Končni mejnik za zgodovino
Norveški časniki poročajo, da je Trump vprašanje o Nobelovi nagradi za mir nekajkrat odprl v pogovorih z norveškim zunanjim ministrom in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Sam je že večkrat dejal, tudi v prvem mandatu, da si Nobelovo nagrado za mir zasluži, dejal pa je tudi, da je verjetno nikoli ne bo dobil, ker da je Nobelov odbor preveč liberalen. Kritiziral je njegovo odločitev (in še zdaleč ni bil edini), da nagrado podelil bivšemu predsedniku Baracku Obami že na začetku njegovega prvega mandata, ko v mednarodni politiki ni dosegel nič bistvenega. Obamo Trump nasploh rad kritizira in se poskuša v vsem prikazati boljši od njega, tako da gre njegova prizadevanje za nagrado razumeti tudi s tega vidika.
Poleg tega pa bi se rad v zgodovino zapisal kot tvorec miru, pravijo viri, ki jih navaja The Hill. Trumpov svetovalec v prvem mandatu je dejal, da imajo visoki predstavniki zunanjega ministrstva ves čas v mislih Nobelovo nagrado za mir in da v skladu s tem razmišljajo o svetu. »Ni dvoma, da obstaja pritisk. Trump razume nagrado kot končni mejnik, po katerem ga bo pomnila zgodovina,« je dejal. Nobelovo nagrado za mir so doslej dobili štirje ameriški predsedniki, poleg Obame še Jimmy Carter (po koncu mandata), Woodrow Wilson in Theodore Roosevelt.
