»Obseg je izjemen … v mnogih pogledih osupljiv,« je za BBC povedal Nick Childs, pomorski strokovnjak z Mednarodnega inštituta za strateške študije s sedežem v Londonu. »Kitajska ladjedelniška zmogljivost je približno 200-krat večja od zmogljivosti ZDA.« Ta obseg se pozna tudi v praksi. Kitajska že ima najštevilnejšo mornarico na svetu, saj upravlja 234 vojaških ladij (v primerjavi z 219 vojaškimi ladjami ameriške mornarice).
Vendar je treba poudariti, da gre v resnici za manjše ladje krajšega dosega v primerjavi z vojaškimi ladjami ZDA. Kitajske ladje, večinoma korvete in fregate, so namenjene zlasti obalni obrambi in regionalnemu vplivu. Niso pa sposobne projiciranja kitajske vojaške moči na medcelinski ali globalni ravni, kar je tudi v skladu s trenutnimi ambicijami Kitajske. Bi pa težko nadomestile ameriško mornarico pri varovanju mednarodnih trgovskih poti, zaradi česar je Peking močno odvisen od ZDA. Drugo največje gospodarstvo na svetu gosti sedem od desetih najprometnejših svetovnih pristanišč, ki so ključnega pomena za globalne oskrbovalne poti. In njena obalna mesta uspevajo zaradi trgovine.
Trump želi spodbuditi novo rast ameriške mornarice
»Ameriška mornarica, čeprav ima še vedno pomembne prednosti, opaža, da se razkorak v njenih zmogljivostih s Kitajsko zmanjšuje, in se bori, da bi našla način, kako to rešiti,« medtem trdi Childs, »ker so se njene ladjedelniške zmogljivosti v zadnjih desetletjih močno zmanjšale.« Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da želi to popraviti, in podpisal izvršni ukaz za oživitev ameriškega ladjedelništva ter ponovno pridobitev ameriške pomorske prednosti. To, dodaja Childs, bo »zelo zahtevna naloga«.
Med letoma 2019 in 2023 so štiri največje kitajske ladjedelnice – Dalian, Guangzhou, Jiangnan in Hudong-Zhonghua – izdelale 39 vojaških ladij s skupnim izpodrivom 550.000 ton, kaže študija Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS). Za primerjavo, britanska kraljeva mornarica ima trenutno ocenjen skupni izpodriv okoli 399.000 ton.
ZDA so še vedno daleč spredaj, zlasti po številu velikih letalonosilk. Peking ima le dve letalonosilki, ki sta hkrati bistveno krajšega dosega kot ameriške. Kitajci imajo tudi veliko manj podmornic. Nekateri analitiki trdijo, da te tudi niso tako sofisticirane kot ameriške. Prav tako so kitajske podmornice zgrajene za plitvejše morje. Toda Peking tekmece dohiteva.
»Ni znamenj, da bi Kitajci upočasnili proizvodnjo,« pravi Alexander Palmer iz CSIS in avtor poročila Unpacking China's Naval Buildup. »Število ladij seveda ni edino merilo učinkovitosti mornarice, vendar je sposobnost proizvodnje vojaških ladij izjemno prepričljiva in bi lahko pomenila strateško razliko.«
Droni so vzrok za negotovost
Satelitski posnetki, ki jih je pridobil BBC Verify s Hainana, iz kitajske otoške province v Južnokitajskem morju, kažejo, da Peking namenja znatna sredstva za širitev svojih pomorskih baz. Baza v Yulinu ima pet novih pomolov, ki so bili očitno zgrajeni v zadnjih petih letih. Menijo, da namerava imeti Kitajska v tem pristanišču vse svoje največje podmornice razreda jin (ali tipa 094). Te nove podmornice lahko nosijo 12 jedrskih raket. Razvijajo tudi podvodne drone.
Prav droni pa ta hip postavljajo pod vprašaj investicije v velike vojaške ladje. Brez slednjih si je sicer težko predstavljati nadzor nad morjem in varovanje trgovskih poti. Po drugi strani pa so izredno ranljive za napade z majhnimi in skoraj neopaznimi morskimi droni. Ker so ti neprimerljivo cenejši od ladij, ki sodijo med najdražjo vojaško opremo, je negotovost glede smotrnosti takšnih investicij ta hip še toliko večja.
Doseg ni velik, a Tajvan je blizu
Čeprav Kitajska s svojo vojaško mornarico zaradi kratkega dosega ni pretirana grožnja za oddaljene države, pa obstaja otok, ki je na dosegu roke in ga Kitajska ne vidi kot drugo državo: Tajvan. Peking že dolgo obljublja »ponovno združitev« z demokratičnim otokom in ni izključil uporabe sile. V zadnjih letih so visoki uradniki ZDA izjavili, da bo Kitajska napadla Tajvan do leta 2027, vendar Peking zanika, da bi bil določen rok. »Kitajska že ima zmogljivosti, da ponovno prevzame Tajvan,« je za BBC povedal prof. Hu Bo, direktor Centra za pomorske strateške študije na Pekinški univerzi, »vendar tega ne stori, ker imamo potrpljenje. Kitajska se nikoli ni odpovedala možnosti mirne združitve. Lahko počakamo.«
Kitajsko vojaško roko verjetno brzda tudi bojazen, da bi na Tajvanu lahko sprožili širšo vojno, v katero bi se vključile tudi ZDA. Washington ima namreč dogovor s Tajvanom, da tej otoški državi zagotovi orožje in ji pomaga pri obrambi. Se pa vse od izvolitve Donalda Trumpa porajajo dvomi o tem, koliko je dogovor z ZDA danes sploh še vreden in ali gre zgolj za še enega papirnatega tigra. Trump se je že večkrat izmaknil jasni opredelitvi glede pripravljenosti pomoči pri obrambi Tajvana.
