New Yorku bo ta teden zavladal globalni diplomatski vrvež z nastopi predsednikov držav in vlad ter zunanjih ministrov in drugih na vsakoletni splošni razpravi generalne skupščine Združenih narodov, ki se začne v torek, ter z vrsto spremljevalnih dogodkov. Dogajanje ob newyorški Vzhodni reki bo potekalo v luči 80. obletnice nastanka svetovne organizacije in nesposobnosti njenih članic uresničevati poslanstvo, zapisano na začetku 1. člena ustanovne listine: vzdrževanje svetovnega miru in varnosti.
Dileme o OZN
Na okroglo obletnico opozarja tema tokratnega zasedanja generalne skupščine, ki ji predseduje nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock: Skupaj boljši – 80 let in več za mir, razvoj in človekove pravice. Ena od tem tega tedna vsekakor bo prihodnost, morda celo usoda OZN v negotovem svetu, kjer nastaja nekaj novega, multilateralizem pa je podvržen izzivom in dvomom. »Svetovna organizacija na več frontah pogosto deluje kot ostanek preteklega časa v sedanjem multicentričnem svetu ob vse večji moči Kitajske, ob Rusiji, ki skuša z agresijo ustaviti svoje drsenje v nepomembnost ter se vrniti v neke prejšnje čase, in tudi ob zahodnih voditeljih, ki so naveličani OZN, tako kot (ameriški predsednik Donald Trump), in ki se obračajo stran od multilateralizma, ker se jim zdi potraten in dolgočasen,« pravi dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. »Največjo škodo to povzroča malim razvitim državam, ker bi izgubile forum, kjer se jih je slišalo,« dodaja.
Priznavanje Palestine narekuje dogajanje
Na tapeti v generalni skupščini bodo globalne krize na čelu z vojnama v Gazi in Ukrajini ter podnebnimi spremembami. V zakulisju se začenja priprava terena za izvolitev novega generalnega sekretarja OZN prihodnje leto, ko se Antoniu Guterresu izteče drugi mandat. V ospredju bo tudi vprašanje Irana, saj bodo skušali ob robu generalne skupščine v zadnjem hipu poiskati dogovor, s katerim bi preprečili vrnitev vseh sankcij OZN, ki so jih zamrznili ob jedrskem sporazumu leta 2015.
Še preden začnejo voditelji v torek govoriti v generalni skupščini, bo največ pozornosti namenjene Gazi oziroma Palestini. To vprašanje bo narekovalo dogajanje v New Yorku, saj bo v ponedeljek mednarodna konferenca o Palestini oziroma rešitvi dveh držav, ki jo soorganizirata Francija in Savdska Arabija. Palestino bo po napovedih priznalo najmanj osem držav – Belgija, Francija, Portugalska, Luksemburg in Malta, že včeraj pa so jo priznale Združeno kraljestvo, Avstralija in Kanada.
Pričakovati je kritike Izraela in Združenih držav, ki tokrat niso izdale vizuma za obisk generalne skupščine vodji palestinske uprave Mahmudu Abasu, tako da bo govoril po videopovezavi. Po besedah dr. Marka Lovca »ZDA že nekaj časa trdijo, da je OZN postala kot nekakšno gledališče, ki nima prave zveze z realnostjo«, ter da utegne razprava o palestinski državi še okrepiti ta občutek in krizo svetovne organizacije. Po njegovi oceni je priznavanje Palestine s strani zahodnih držav nedosledna politika, saj »ob javnih kritikah na račun Izraela na drugi strani odnosi z njim ostajajo na isti ravni kot prej, enako tudi varnostno sodelovanje, kar postavlja v čudno luč to, kar govorijo o dveh državah«. Po njegovem niti ni jasno, kaj naj bi ta palestinska država bila: »Vse več je ruševin, ljudje so razseljeni, ni politične oblasti razen nekaj na Zahodnem bregu in vse deluje zelo nenavadno.«
Začenjata Lula in Trump
V ponedeljek bodo v New Yorku sicer najprej potekali slovesnost ob 80. obletnici OZN, zasedanje o ciljih trajnostnega razvoja in srečanje na visoki ravni ob 30. obletnici pekinške deklaracije, v kateri so se članice OZN zavezale k doseganju enakosti spolov ter opolnomočenju žensk in deklet.
Torkova splošna razprava v generalni skupščini se bo po uvodnih nastopih Baerbockove in Guterresa tradicionalno začela z nastopom brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve in že tu je mogoče pričakovati kako iskrico o ameriškem vmešavanju v notranje zadeve zaradi kritik sojenja bivšemu predsedniku Jairju Bolsonaru. Trump bo govoril naslednji. V torek bo imela nastop tudi slovenska predsednika Nataša Pirc Musar. Predstavniki vseh držav se bodo za govorniškim odrom zvrstili do vključno ponedeljka.
V sredo bo podnebni vrh, v četrtek bodo zagnali globalni dialog o upravljanju umetne inteligence, v petek bo srečanje o odpravi jedrskega orožja. Potekala bo tudi odprta razprava varnostnega sveta, ob kopici dvostranskih srečanj pa bo na sporedu tudi tradicionalni sprejem ameriškega predsednika za državne voditelje.
