Pred pol stoletja je Sovjetska zveza v Afganistanu izvedla puč, vkorakala v državo in se potopila v dolgo osemletno vojno, ko si je na afganistanskih mudžahidih zlomila zobe. Skoraj štiri leta po hitrem umiku Američanov in mednarodnih zaveznikov iz Afganistana je naslednica Sovjetske zveze – Rusija, postala prva država, ki je uradno priznala talibansko vlado Islamskega emirata Afganistan.
Predana nota o priznanju
Noto o priznanju je zunanjemu ministru Afganistana Amirju Kanu Mutakiju izročil ruski diplomatski zastopnik v Afganistanu Dmitrij Žirnov. Ta je postal tudi novi veleposlanik v Afganistanu, saj je Rusija svoje diplomatsko zastopstvo po priznanju talibanov povzdignila na raven veleposlaništva. Prav tako so sprejeli novega afganistanskega veleposlanika v Rusiji Gula Hasana Hasana, kar je bil še en korak priznanja afganistanske vlade, ki se vse od leta 2021 sooča z bojkotom Zahoda. Ta noče priznati talibanskega vlade, dokler ta ne spremeni svojega odnosa do človekovih pravic, konkretno do pravic žensk. Deklicam so namreč prepovedali izobraževanje, prav tako so močno otežili delo žensk. V mednarodnih skupnosti se je zaradi takšnega odnosa talibanov do žensk glede tamkajšnjih razmer oprijel opis »spolni apartheid«.
Veleposlanik Žirnov je priznanje talibanske vlade opisal za zgodovinski korak, ki bo okrepil medsebojne državne vezi. Minister Mutaki je rusko priznanje opisal za hrabro rekoč: »Cenimo ta pogumni korak Rusije in, če Bog da, bo služil kot zgled tudi drugim.«
Do ruskega priznanja talibanske vlade ni prišlo nenadoma. Vse od lanskega leta so se odnosi med Kabulom in Moskvo močno izboljšali. Takrat je ruski predsednik Vladimir Putin talibane prvič označil za zaveznike v boju proti terorizmu. Skupina Islamska država Korasan je tako trn v peti Rusije kot Afganistana, boj proti njej pa je še eden od pogojev Zahoda za normalizacijo odnosov v Kabulom. Po ameriških obveščevalskih navedbah naj bi bila prav ta skupina odgovorna za teroristični napad na koncertno dvorano pri Moskvi leta 2024, ko je bilo ubitih 149 ljudi.
Diplomati so prisotni
Rusija je sicer že doslej bila v Kabulu zastopana s svojim diplomatskim predstavnikom, vendar ta še ni imel ravni veleposlanika. Na takšni ravni so v Kabulu zastopane Kitajska, Združeni arabski emirati, Uzbekistan in Pakistan, ki pa uradno Islamskega emirata Afganistan še ne priznavajo. To ne počne tudi Evropska unija, vendarle je v Kabulu zastopana od odpravnice poslov, Slovenke Veronike Boškovič Pohar.
»Naše poslanstvo je podpirati Afganistance - ženske, moške in mlade - pri krepitvi odpornosti in reševanju izzivov države, vključno s podnebnimi spremembami, z regionalnega vidika. Stabilnost in varnost v Afganistanu sta v skupnem interesu. Osredotočamo se na krepitev zmogljivosti posameznikov in skupnosti, izboljšanje znanj in spretnosti ter spodbujanje trajnostnih poslovnih praks. Z izobraževanjem in usposabljanjem mladih jim omogočamo, da izkoristijo bogate afganistanske vire, namesto da bi jih pustili izkoriščati. Naš cilj je zgraditi samozadosten Afganistan,« je o predstavitvi vloge EU v Afganistanu zapisala Boškovič Poharjeva.
Mednarodna skupnost sicer poskuša preko tako imenovanega Doha procesa s talibansko vlado najti dogovore glede boja proti drogam ali pa tudi pomoči za privatni sektor.
