Danski zunanji minister Lars Loekke Rasmussen je poudaril, da je vsak poskus vmešavanja v notranje zadeve Danske nesprejemljiv. Tudi danska obveščevalna služba PET opozarja, da je Grenlandija tarča tujih kampanj, ki želijo vplivati na odločitev o odcepitvi.
Ocenili so, da kampanje ustvarjajo nesoglasja med Dansko in Grenlandijo. Poročilo danskega javnega medija DR je omenjalo tudi poskuse rekrutacije Grenlandcev za gibanje za neodvisnost otoka.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je pojasnil, da se je odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Köbenhavnu Mark Stroh sestal z danskim ministrstvom in »vnovič potrdil močne vezi« med Grenlandijo, Dansko in ZDA. Tiskovni predstavnik je poudaril, da se imajo Grenlandci pravico odločati o svoji prihodnosti, piše BBC.
Trump »potrebuje« Grenlandijo
Trump je večkrat dejal, da želi priključiti Grenlandijo k ZDA iz varnostnih razlogov. Podpredsednik J. D. Vance je Dansko obtožil, da premalo vlaga v otok, predsednica danske vlade Mette Frederiksen pa je ZDA jasno povedala, da ozemlja »ne morejo priključiti k drugi državi«.
Grenlandija ima široko samoupravo, vendar zunanjo politiko vodijo na Danskem. Čeprav večina grenlandskih strank podpira neodvisnost, se ne strinjajo s hitrostjo procesa, večina prebivalcev pa tudi ne želi priključitve k ZDA.
»Rumeni karton«
Grenlandski voditelj Jens-Frederik Nielsen je maja dejal: »Nikomur ne pripadamo. O svoji prihodnosti odločamo sami.« Analitik Jens Ladefoged Mortensen pa je opozoril, da je klic ameriškega diplomata na zagovor »diplomatski rumeni karton«, kakršnega še ni bilo.
Medtem se je danski energetski velikan Orsted znašel pod pritiskom ZDA zaradi projekta Revolution Wind pri Rhode Islandu, kjer bo 65 vetrnih turbin zagotavljalo energijo za 350.000 domov. Čeprav je projekt skoraj dokončan, je Trump ukazal ustavitev del, in Orstedove delnice so padle za 16 odstotkov, še navaja BBC.
