Analitiki so prepričani, da bo prihajajoči spopad bistveno bolj krvav. Če se bo ameriški predsednik Donald Trump ponovno uklonil izraelskemu pritisku in se pridružil vojni, bi bila v primerjavi z njo tista v Iraku videti kot lahka naloga, pišejo.
Uresničiti jim je uspelo le en cilj
Junijski izraelski napadi niso bili povezani z iranskim jedrskim programom, temveč je šlo bolj za vzpostavljanje novih razmerij moči na Bližnjem vzhodu: iranske jedrske zmogljivosti so sicer pomemben, vendar ne odločilni dejavnik, ocenjujejo. Izrael že več kot dve desetletji pritiska na Združene države, naj v Iranu posredujejo z vojsko in ga oslabijo, s čimer bi se po drugi strani seveda okrepila vloga Izraela na območju.
Izrael je z napadi želel vplesti ZDA v neposreden vojaški konflikt z Iranom, odrezati glavo iranskemu režimu in spremeniti državo v novo Sirijo ali Libanon – državi, ki ju Izrael lahko bombardira brez kazni in brez vpletenosti ZDA. Uresničiti jim je uspelo le en cilj.
Trump sicer podpira hitro in odločno vojaško ukrepanje, vendar se boji obsežne vojne. Njegova strategija napada na iranske jedrske objekte je bila zato zasnovana tako, da je z njimi omejil stopnjevanje konflikta.
Izrael je moral pristati na premirje, tudi zato, ker je med spopadi utrpel hude izgube: zračna obramba je oslabljena, Iran pa je postal učinkovitejši.
Neuspeh pri rušenju režima
Druga dva cilja Izraela sta bila očitna neuspeha, navaja Foreign Policy. Izraelski napadi in atentati na 30 visokih častnikov ter 19 jedrskih znanstvenikov so iransko vodstvo le začasno vrgli iz tira. V 18 urah so se postavili na noge in izvedli odločen raketni protinapad ter dokazali, da lahko prenesejo tudi znatne izgube.
Pričakovanega notranjega upora v Iranu ni bilo. Namesto tega je državo zajel val nacionalizma – številni prebivalci, tudi kritiki režima, so podprli odgovor vodstva na izraelske napade. Izrael je tako nehote okrepil notranjo povezanost Islamske republike in zmanjšal razkorak med oblastjo in družbo.
Verjetnost novega napada
Izraelski obrambni minister Izrael Kac in načelnik generalštaba Ejal Zamir sta že napovedala novo fazo vojne. Cilj bo preprečiti obnovo iranskega raketnega arzenala ter okrepiti protizračno obrambo z naprednejšimi sistemi. »Junijska vojna je bila le prva faza,« je dejal Zamir.
Ker Iran že obnavlja svoje zmogljivosti, se Izraelu močno mudi. Teheran že nakazuje, da bo v morebitnem novem konfliktu udaril takoj in z vso silo, da bi pokazal, da izraelska taktika ne deluje.
Trump se bo moral odločiti
Ključen bo Trumpov odziv na morebitno drugo izraelsko-iransko vojno. Politično je prvi napad njegovo bazo razdelil, vojaško pa razkril ranljivost v ameriških zalogah protiraketne obrambe. Analitiki menijo, da omejena vloga ZDA tokrat ne bo mogoča – Washington bo moral bodisi vstopiti v vojno v celoti bodisi se povsem umakniti.
