Raziskovalna skupina pod vodstvom znanstvenika Hrišikeša Čandarpurkarja z univerze Flame v Indiji opozarja, da so nujni ukrepi za pripravo na bistveno bolj sušna obdobja, ki prihajajo zaradi podnebnih sprememb in izčrpavanja podtalnice. S pomočjo satelitskih podatkov, ki jih ameriške vesoljske misije zbirajo že več kot dve desetletji, so znanstveniki ustvarili podrobno sliko sprememb v zalogah vode na kopnem od leta 2002 do danes.
»Ugotavljamo, da se celine – vse kopno razen Grenlandije in Antarktike – izjemno hitro izsušujejo in da se površina, ki jo prizadene ta proces, vsako leto poveča za dvakratno površino Kalifornije,« so zapisali avtorji znanstvene študije.
Voda odteka v oceane
Človeške dejavnosti, kot so emisije toplogrednih plinov in preusmerjanje vodotokov, so resno ogrozile naravni vodni krog. Mokra območja postajajo bolj vlažna, suha območja pa vse bolj suha – vendar spremembe niso uravnotežene.
»Suha območja se izsušujejo hitreje, kot se mokra območja namakajo,« poudarja ekipa. »Hkrati se je površina, ki jo prizadene izsuševanje, povečala, medtem ko se je površina, ki jo prizadene večja vlaga, zmanjšala.«
Posledice so uničujoče po vsem svetu – zaloge sladke vode v jezerih, rekah in podzemnih vodonosnikih se zmanjšujejo. Kar 75 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državi, kjer se izguba sladke vode pospešuje – to se dogaja v skoraj polovici vseh držav. Znanstveniki poudarjajo, da večina te vode odteka v oceane in bolj prispeva k dvigu morske gladine kot taljenje ledenih plošč.
Trend sušenja je predvsem posledica izgube vode na območjih z visokimi zemljepisnimi širinami, kot sta Kanada in Rusija, kjer se talita led in permafrost. Na celinah brez ledenikov pa je kar 68 odstotkov izgube vode posledica izčrpavanja podtalnice zaradi človekovega delovanja.
Človeški vpliv kot glavni krivec
Ker podnebne spremembe spreminjajo vzorce padavin, se ljudje vse bolj zanašajo na podtalnico, ki se ne obnavlja dovolj hitro. Prekomerno črpanje je še posebej pereče v kmetijskih regijah, ki so odvisne od namakanja – denimo v kalifornijski Osrednji dolini, kjer pridelajo 70 odstotkov svetovnih mandljev, ali na območjih pridelave bombaža v bližini izsušenega Aralskega jezera v srednji Aziji.
»Trenutno je prekomerno črpanje podtalnice največji dejavnik zmanjševanja njenih zalog v sušnih regijah, kar znatno povečuje vplive naraščajočih temperatur, širjenja sušnih razmer in pojavov ekstremnih suš,« pišejo avtorji.
Znanstveniki opozarjajo, da je zaščita svetovnih zalog podzemne vode ključnega pomena v segrevajočem se svetu. Upajo, da bodo mednarodna prizadevanja za trajnostno rabo podzemne vode pripomogla k ohranitvi tega dragocenega vira.
»Čeprav prizadevanja za upočasnitev podnebnih sprememb morda izgubljajo moč, ni razloga, da bi omagala tudi prizadevanja za upočasnitev izsuševanja celin,« zaključuje ekipa raziskovalcev.
Članek Science Alert povzema raziskavo, objavljeno v reviji Science Advances.
