Švedski premier Kristersson je postal tarča kritik, potem ko je priznal, da redno uporablja orodja umetne inteligence za pridobivanje »drugega mnenja« pri vodenju države.
Kristersson, čigar Zmerna stranka vodi švedsko desnosredinsko koalicijsko vlado, je dejal, da uporablja orodja, kot sta chatGPT in francoska storitev lechat. Povedal je, da tudi njegovi kolegi pri svojem delu uporabljajo umetno inteligenco.
Kristersson je za švedski poslovni časopis Dagens industri dejal: »Sam jo uporabljam precej pogosto, tudi za drugo mnenje. Denimo, kaj so storili drugi? In ali bi morali razmišljati ravno nasprotno? Takšna vprašanja.«
Švedski mediji so bili precej kritični do premierjeve uporabe umetne inteligence. Švedski tabloid Aftonbladet je Kristerssona v uvodniku obtožil, da je »nasedel psihozi oligarhov umetne inteligence«. Nekateri drugi komentatorji pa so opozorili na varnostna tveganja zaradi občutljivih podatkov, do katerih ima premier dostop.
Kristerssonov tiskovni predstavnik Tom Samuelsson je kasneje dejal, da premier pri uporabi umetne inteligence ne tvega. »Seveda se tam ne znajdejo varnostno občutljive informacije. Uporablja se bolj kot približna ocena,« je dejal.
Toda Virginia Dignum, profesorica odgovorne umetne inteligence na Univerzi v Umei, je dejala, da umetna inteligenca ne more dati smiselnega mnenja o političnih idejah in da preprosto odraža stališča tistih, ki so jo ustvarili.
»Bolj ko se zanašamo na umetno inteligenco za preproste stvari, večje je tveganje za preveliko zaupanje v sistem. To je spolzko področje,« je povedala za časopis Dagens Nyheter. »Zahtevati moramo, da je zanesljivost zagotovljena. Nismo volili za chatGPT.«
