Regije na severu Švedske so trenutno popolnoma odvisne od žit, ki jih morajo dostavljati z juga države. V primeru vojne bi to predstavljajo velik logistični izziv, zato je bolj smiselno, da na tem delu vzpostavijo skladišče. »Severna Švedska je strateško pomembna za našo vojsko in predstavlja ključno točko za celovito obrambo države,« je dejal minister za civilno zaščito Carl-Oskar Bohlin. »Na tak način želimo zagotoviti hrano tudi v času krize,« je dodal.
Vzpostavitev zalog je del širše strategije celovite obrambe, s katero Švedska krepi pripravljenost celotne družbe – od oblasti in vojske do državljanov in zasebnih podjetij – na morebitno vojno. Po ocenah švedske agencije za kmetijstvo bi med 90 in 95 odstotki prebivalcev lahko zgolj z žiti preživelo do tri mesece.
Od dolgoletne nevtralnosti do članstva v Natu
Švedska je ponovno aktivirala strategijo celovite obrambe leta 2015 zaradi ruske aneksije Krima, dodatne ukrepe pa uvedla po začetku invazije na Ukrajino leta 2022, navaja CBS. Lani je uradno opustila svojo več kot 200-letno politiko vojaške nevtralnosti in se pridružila Natu.
Premier Ulf Kristersson je januarja poudaril, da Švedska ni v vojni, a hkrati tudi miru ni več, in opozoril, da je vsa baltska regija tarča hibridnih napadov, pri čemer je imel v mislih dezinformacije in vrsto incidentov, povezanih s poškodovanimi podvodnimi kabli.
Ruska podmornica v Baltskem morju povečala napetosti
Oblasti sumijo, da je ruska agresija usmerjena v podmorsko infrastrukturo, kar je spodbudilo Nato, da je sprožil operacijo Baltic Sentry ter razporedil ladje in letala za nadzor ruske flote in zaščito kritične infrastrukture na morskem dnu.
V sredo so švedske oborožene sile sporočile, da spremljajo rusko podmornico, ki je v torek vplula v Baltsko morje, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo. Švedska mornarica, ki je objavila dve fotografiji incidenta, je dejala, da gre za »rutinsko operacijo, ki poteka v tesnem sodelovanju z našimi zavezniki«, in dodala, da ima »dober pregled nad neposredno okolico«.
