Otroško igrišče v Kehlu je prekrito z drobnim peskom, iz katerega štrlijo igrala. A prostor se ne nahaja ob peščeni plaži in bi ga tja prinesel močan veter. Tja so ga prinesle mravlje, na milijone mravelj. Nadležna mravlja vrste Tapinoma magnum je velika od dva do štiri milimetre in oddaja rahlo limonin vonj. Njen izloček je strupen za druge vrste mravelj, zato jih hitro uniči in prevzame območje. S svojimi uničujočimi superkolonijami pa spravlja ljudi v obup, poroča portal Südwestrundfunk.
Lani je na milijone mravelj prilezlo v avtomobile, pomivalne stroje in otroške sobe prebivalcev Kehla. Pregrizle so električne kable in onemogočile internet. Mestno igrišče je bilo zaprto, ker so se betonske plošče dvigovale in nastajale so vdolbine.
Mravlje našli tudi v Kölnu, Essnu in Krefeldu
Tudi insekticidi komajda pomagajo, zdi se, da zaenkrat učinkuje le uporaba vroče vode. Mesto Kehl je lani kupilo primerno napravo za ta namen in zaposlilo dve osebi s polnim delovnim časom samo za zatiranje teh mravelj. Kljub temu se jih še niso uspeli trajno znebiti. In te mravlje niso več problem samo za Kehl – širijo se po celotni zvezni deželi Baden-Württemberg, odkrili so jo tudi na severu, v Hamburgu.
Mravlje so se razširile tudi v Severnem Porenju-Vestfaliji, našli so dvanajst kolonij. Med navedenimi lokacijami so vrtni center v Kölnu, pa tudi park v Essnu, stanovanjska stavba in sosednji vrt v Bonnu, drevesnica v Mettmannu in vrtni center v okrožju Kleve.
V živalskem vrtu v Kölnu so našli primerke, ki so se plazili po akvariju. Prvič so jih v tej zvezni deželi odkrili pred šestimi leti v rastlinjakih na širšem območju Kölna. Najbolj je bil do zdaj sicer prizadet Essen, kjer je bilo okuženo območje ulic in vhodov v gnezda dolgo 140 in široko 50 metrov.
Prišle so z rastlinami
»Zelo verjetno je, da živali v Nemčijo pridejo s prevozom rastlin,« je za časnik Kölner Stadt-Anzeiger dejal Manfred Verhaagh iz državnega muzeja naravne zgodovine v Karlsruheju. Skrivajo se na primer v zemlji in koreninah limonovcev, oljk ali figovcev. Te mravlje namreč prihajajo iz Sredozemlja. Z ogrevanjem ozračja se vse več omenjenih rastlin sadi tudi v severnih delih Evrope in tako z njimi pride tudi škodljivec. "Tapinome so na splošno odporne mravlje in lahko prenesejo daljša obdobja zmrzali do 15 stopinj Celzija," še pravi Verhaagh.
Strokovnjaki sicer menijo, da se mravelj ne bodo mogli popolnoma znebiti. "To je zdaj bolj vprašanje upravljanja in omejevanja," pravijo.
