HS2 je kratica, o kateri se je pred in med kongresom konservativcev največ govorilo. Za njo se skriva največji železniški projekt v britanski zgodovini, ki bi bogata London in jugovzhod Anglije s hitrimi vlaki povezal z revnejšim severom Anglije. Tam je konservativcem pod vodstvom Borisa Johnsona na volitvah leta 2019 zaradi brexita prvič uspelo zmagati v vrsti nekdanjih laburističnih volilnih trdnjav, ki so bile znane kot rdeči zid.
(Pre)drzna odločitev
HS2, ki naj bi prinesel gospodarski razcvet severa Anglije, bo kmalu res povezal London in Birmingham. Pred kongresom konservativcev in med njim pa se je vse do Sunakovega včerajšnjega govora ugibalo, ali bo ukinil drugi del tega projekta, povezavo z Manchestrom, kjer je konservativni kongres tudi potekal. Zaradi denarja. Cena tega orjaškega projekta naj bi po izračunih iz leta 2013 znašala dobrih 43 milijard evrov, leta 2015 so ocenili, da bo stal 65 milijard, potem pa je doslej samo prvi del stal več kot 115 milijard evrov. Številni mislijo, da gre za še precej večjo vsoto.
Večina konservativcev ocenjuje, da je Sunak, ki so mu doslej pripisovali pretirano politično previdnost, slednjič pokazal, da ima politični pogum, saj je med mestoma zelo osebnim in čustvenim govorom na kongresu, na katerem je po mnenju opazovalcev končno deloval ljudsko, ukinil drugi del orjaškega projekta, ker je »predrag in neprimeren«. S tem je seveda sprožil ogorčenje številnih razočaranih politikov in gospodarstvenikov angleškega severa. Ob tem pa je kot Božiček obljubil, da bo vlada vsak privarčevani peni, bilo naj bi jih za skoraj 42 milijard evrov, vložila v železnice, ceste in avtobusne linije na severu Anglije, v srednji Angliji in drugje po državi. Druga velika odmevna tema govora je bila napoved, da bodo vsako leto za eno leto dvignili starostno mejo za nakup cigaret, vse dokler jih ne bo mogel kupiti nihče več.
Za težave so krivi
predhodniki
Tretja tema je bila posejana v različnih delih govora, ko je posredno, a zelo očitno namigoval na to, da so njegovi štirje konservativni predhodniki na Downing Streetu 10 v dobrih 13 letih, kolikor je stranka na oblasti, delali napake in da zanje ne more biti odgovoren. To je, kot kaže, njegova najnovejša taktika za zmanjšanje velikega zaostanka za opozicijskimi laburisti v raziskavah javnega mnenja (trenutno 18 odstotnih točk).
Razglasil se je tudi za zagovornika sprememb. Ministrico za izobraževanje Gillian Kaegan je z delom govora ganil do solz, ko se je razgovoril o sebi kot premierju. »Ponosen sem na to, da sem prvi britanski azijski premier in veste kaj, še bolj ponosen sem na to, da to sploh ni nekaj posebnega.« Trdil je, da je Velika Britanija »najuspešnejša večkulturna družba na svetu«, kar ni bilo ravno v sozvočju z nedavnim govorom britanske notranje ministrice Suelle Braverman v ZDA, ko je z zelo desničarsko ostjo rekla, da se je »večkulturnost ponesrečila«.
Donatorji zahtevajo poslušnost
Koreografija je na kongresih strank ključnega pomena. Veliko ploskanja v pravih trenutkih govora. Ovacije na koncu. Sunak jih je požel z besedami: »Dali vam bomo državo, ki jo tako boleče potrebujete, pa so vam jo vse prepogosto odrekli, in vlado, ki je pripravljena sprejeti dolgoročne odločitve za svetlejšo prihodnost vseh.« A vendar s tem ni navdušil niti vseh konservativcev. Konservativna demokratična organizacija (CDO), ki jo je ustanovilo desno superbrexitsko krilo stranke, je pozvala k Sunakovi odstavitvi in zagrozila, da bo šla v vojno z bolj liberalnim krilom stranke. Eden od njenih vodilnih mož in bogati donator konservativcev lord Crudas (torijcem je dal okoli pet milijonov evrov) pa je pozval vse donatorje, naj konservativcem ne dajejo več denarja, dokler jih ne bodo poslušali.
