V poročilu, ki nosi pomenljiv naslov Kriza neenakosti v Afriki in vzpon superbogatih, Oxfam opozarja na nevarno koncentracijo bogastva in razraščajoče se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi sloji družbe.
Od nič do 23 milijarderjev v četrt stoletja
Afrika na začetku tisočletja ni imela niti enega milijarderja. Danes jih je že 23, njihovo skupno bogastvo pa presega 112 milijard ameriških dolarjev (95,5 milijarde evrov), kar pomeni skoraj 60-odstotno rast v zadnjih petih letih.
Na vrhu lestvice najbogatejših Afričanov je Aliko Dangote, industrijski magnat iz Nigerije, s premoženjem, ocenjenim na 23,8 milijarde ameriških dolarjev (20,3 milijarde evrov). Poleg njega med štiri najbogatejše sodijo še Nasef Saviris iz Egipta ter Johann Rupert in Nicky Oppenheimer iz Južne Afrike.
Neenakost raste, politična volja pa slabi
Poročilo ugotavlja, da se skoraj polovica afriških držav uvršča med 50 držav z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti na svetu. Kljub temu pa številne vlade kažejo vse manjšo pripravljenost za sistemske ukrepe proti revščini.
Od leta 2022 so se v kar 90 odstotkih afriških držav poslabšale razmere na področjih, kot so progresivno obdavčevanje, pravice delavcev in ustrezna raven minimalnih plač, ki so ključna orodja za zmanjševanje neenakosti, opozarja Oxfam.
Organizacija poleg tega opozarja tudi na škodljive politike Mednarodnega denarnega sklada, ki pogosto silijo države v varčevalne ukrepe na račun socialne varnosti, ter na nezakonite finančne tokove, ki vključujejo izogibanje davkom in skrivanje premoženja v davčnih oazah.
Bogati vplivajo na politiko – revni ostajajo brez glasu
Skrb vzbujajoče so tudi ugotovitve o vplivu najbogatejših na politične procese: vplivanje na zakonodajo, kupovanje glasov, financiranje političnih kampanj in šibkost institucij, ki takšna ravnanja dopuščajo, so del širšega vzorca, ki vodi v razkroj demokracije.
Rešitve: pravičnejši davki in naložbe v javne storitve
Kot odgovor na poglabljajočo se krizo Oxfam predlaga konkretne fiskalne reforme. V poročilu je priporočil prenovo davčnih uprav in politik po vsej afriški celini. »Dodatni enoodstotni davek na premoženje in desetodstotni davek na dohodek najbogatejšega odstotka prebivalstva Afrike bi lahko prinesel do 66 milijard dolarjev na leto, kar je več kot dovolj za zapolnitev vrzeli v financiranju brezplačnega kakovostnega izobraževanja in splošnega dostopa do električne energije,« so zapisali.
