S 1. januarjem je Švedska tretjič po svojem vstopu v Evropsko unijo leta 1995 prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Nova vlada premierja Ulfa Kristerssona, ki vodi Švedsko od oktobra, bo v naslednjih šestih mesecih pred velikimi preizkušnjami. Podobno kot Češka, katere predsednikovanje se je izteklo z novim letom, bo tudi Švedska soočena predvsem z nalogo ohranjanja enotnosti članic Unije, ko gre za Ukrajino. Hkrati je desnosredinska manjšinska vlada Kristerssona, ki jo sestavljajo Zmerna stranka, krščanski demokrati in liberalci, soočena s specifično notranjepolitično situacijo.
Močan jeziček na domači politični tehtnici so namreč populistično-desničarski Švedski demokrati Jimmieja Akessona, ki manjšinsko vlado podpirajo od zunaj. Čeprav se vladi z Akessonom ni treba usklajevati glede evropskih zadev, pa se porajajo domneve, da bo lahko prav zaradi njihovega vpliva Kristerssonova vlada dosegla kakšen pomembnejši napredek pri vprašanjih urejanja migracij v EU, vladavine prava in podnebnih sprememb. Pri vseh teh vprašanjih namreč močno konservativni Švedski demokrati zagovarjajo precej drugačna stališča: terjajo ostro protimigracijsko politiko EU, nasprotujejo zamrznitvi sredstev Madžarski zaradi vprašanja spoštovanja vladavine prava, prav tako Akesson dvomi, da je svet v podnebni krizi. Vseeno pa mnogi opazovalci tudi menijo, da stališča Švedskih demokratov ne bodo bistveno vplivala na predsedovanje EU pod taktirko Kristerssona.
Program sestavila že
prejšnja vlada
Kakšnih velikih posebnosti pri prednostnih nalogah švedskega predsedovanja ni. Dejansko je glavnino programa pripravila prejšnja socialdemokratska vlada bivše premierke Magdalene Andersson. Gre predvsem za nadaljevanje dela češkega predsedstva in pomikanje več kot 300 zakonodajnih paketov bliže končni potrditvi. Švedska si je za prednostne naloge predsedovanja zastavila zagotavljanje varnosti Evropi, ohranjanje njene konkurenčnosti, nadaljevanje zelene in energetske tranzicije ter ohranjanje demokratičnih vrednot in vladavine prava v sedemindvajseterici.
O predsedovanju se je Kristersson včeraj na srečanju v Elizejski palači pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, s katerim sta govorila tudi o tesnejšem sodelovanju med državama na področju jedrske energije. Švedska namreč načrtuje diverzifikacijo energetske oskrbe tudi z gradnjo dveh novih jedrskih elektrarn, Francija pa je ena vodilnih evropskih sil na tem področju.
Občutnejši in hitrejši prehod k nefosilnim virom energije pa ne predstavlja pomembnega vprašanja le za Švedsko, ampak za vso Evropsko unijo. Ta bo morala namreč že v prvi polovici letošnjega leta doseči jasno strategijo, kako se spoprijeti z energetsko oskrbo prihodnjo zimo, ko bi se po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) lahko soočila s primanjkljajem 27 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja sedem odstotkov letne porabe EU.
Ohranjanje enotnosti
»Švedska prevzema predsedovanje v času, ko je EU soočena z več vzporednimi krizami. Ruska invazija na Ukrajino je najhujša, ukrajinska zmaga pa je eksistencialnega pomena,« pravi premier Kristersson in dodaja, da se bo švedsko predsedstvo trudilo za nadaljevanje evropske in čezatlantske enotnosti v podpori Ukrajini.
Prva priložnost za dokazovanje te enotnosti bo že v začetku februarja. Takrat bo potekal vrh EU-Ukrajina, o katerem so se dogovorili še v času češkega predsedovanja Svetu EU. Na tem vrhu bo govor tako o nadaljevanju ekonomske in obrambne pomoči Ukrajini kot o nadaljevanju njenega pristopnega procesa, potem ko so državi lani podelili status kandidatke za polnopravno članstvo.
Na gospodarskem področju želi švedsko predsedstvo posebno pozornost nameniti večji globalni konkurenčnosti Evropske unije. Nadaljevali bodo sprejemanje paketa podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. V Stockholmu napovedujejo tudi iskanje evropskega odgovora na ameriške subvencije za zeleni prehod, ki bi lahko povzročile selitev evropskih proizvajalcev v ZDA in zmanjšanje konkurenčnosti EU.
