Neformalno druženje sredozemskih držav (MED9), ki ga je tokrat na vrhu voditeljev članic v Portorožu gostila Slovenija, se je končalo s pozivi k večji konkurenčnosti Evrope, prav tako so opravili prvo razpravo o novem večletnem proračunu EU za obdobje 2028–2034 in se zavzeli za nadaljnje uresničevanje mirovnega dogovora med Hamasom in Izraelom, ob čemer posebno pozornost zdaj posvečajo sprejemanju resolucije varnostnega sveta OZN, s katero bi odobrili mednarodno stabilizacijsko misijo za Gazo.
Predvsem gospodarska vprašanja so prevladovala na tokratnem zasedanju, ki je bilo neke vrste usklajevanje te regionalne skupine južnega loka Evropske unije pred prihajajočim oktobrskim in decembrskim vrhom sedemindvajseterice. Tam bo tekla beseda tako o večji evropski konkurenčnosti kot tudi o mednarodnih vprašanjih, novih napovedanih pogovorih med ameriškim in ruskim predsednikom ter o nadaljevanju mirovnih prizadevanj v izraelsko-palestinskem konfliktu.
Pri delu razprav sta se deveterici sredozemskih voditeljev v Portorožu pridružila tudi posebna gosta – jordanski kralj Abdulah in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Enodnevni diplomatski vrvež v Portorožu se je končal s sprejetjem dveh deklaracij – klasične deklaracije o gospodarsko-političnih vprašanjih in posebne deklaracije o Bližnjem vzhodu, ki se ji je pridružila tudi Jordanija.
Na srečanju neformalne interesne skupine sredozemskih držav v Evropski uniji v Portorožu so prevladovale gospodarske teme. Kot pot k večji konkurenčnosti Evropske unije sredozemska deveterica vidi predvsem večja vlaganja v inovacije in ustvarjanje boljšega inovacijskega ekosistema. Pri svojih razpravah o večji konkurenčnosti so se oprli na lansko poročilo nekdanjega predsednika evropske centralne banke Maria Draghija, ki je ocenil, da bi morala Evropa v investicije letno usmeriti tudi 750 milijard evrov za večjo globalno konkurenčnost.
Kot je še pojasnil slovenski premier Robert Golob, so se pogovarjali tudi o energetski infrastrukturi. Več premierjev je na novinarski konferenci izrazilo skrb glede visokih cen energentov in se zavzelo za vzpostavitev energetske unije. »Prehod na zeleno in vlaganje v obnovljive vire se zdi najbolj vzdržna pot naprej, da bi lahko zagotovili tako neodvisnost in evropsko avtonomijo kot tudi nižje cene,« je ocenil Golob. Da je treba najti ustrezno ravnotežje pri ciljih razogljičenja, je dejal grški premier Kiriakos Micotakis.
Zagotavljanje sredstev za socialo in obrambo
»Na koncu se vse vrti okoli gospodarstva in kako naj se to prilagodi za zagotavljanje boljšega življenja ljudi,« je ugotavljal malteški premier Robert Abela. Ob krepitvi gospodarstva se je zavzel za izboljšanje povezljivosti in izpostavil, da nimajo povezovalnega plinovoda do evropskih omrežij. Zavzel se je tudi za vnovični premislek o tem, ali bi se s cilji EU za prilagajanje podnebnim spremembam ohranil predlagani sistem emisijskih kuponov (ETS) za ladijski sektor, da se ne bi ogrozilo njegovega položaja glede na tuje konkurente.
Portugalski premier Luis Montenegro je izpostavil, da je EU pred izzivom, kako zagotoviti več sredstev za socialno kohezijo, s čimer se bo v EU obdržalo socialno tkivo in se bodo uresničevala pričakovanja evropskih državljanov. Vendar je Montenegro prav tako poudaril, da EU potrebuje tudi več sredstev za obrambo, s čimer je po svoje zanikal, da je južni blok evropskih držav manj dovzeten za skupno obrambno politiko. Po njegovem mnenju bo treba več sredstev nameniti za vlaganja v različne sektorje. Da bi prišlo do uresničitve unije naložb, pa EU po njegovi oceni potrebuje tudi poenostavljena pravila.
Montenegro je opozoril še na pomembno vprašanje migracij, ki je sicer ena izmed tem, zaradi katerih je bilo druženje pred devetimi leti na vrhuncu migracijske krize sploh ustanovljeno. Omenil je namreč že znano težavo Evropske unije, da ta potrebuje delovno silo iz svoje soseščine. Pomoč gospodarstvu bo možna po tem, ko bodo v Evropo prispeli delavci na zakonit način in jim bo ponujeno delo. Hkrati se je po njegovi oceni treba boriti proti nezakonitim migracijam, saj bo spoštovanje pravil slednjič omogočilo vključevanje delavcev na trg dela po zakonitih poteh. Prav vprašanja migracij in uresničevanje dogovorjenega evropskega pakta o migracijah bodo med osrednjimi temami ciprskega predsedovanja Svetu EU od januarja 2026 naprej, je pojasnil ciprski predsednik Nikos Christodoulides.
Za resolucijo in krepitev evropskih misij
Pomembna tema zasedanja so bile tudi razmere na Bližnjem vzhodu, konkretno vprašanje, kako nadaljevati uresničevanje mirovnega dogovora med Hamasom in Izraelom. Zbrani voditelji so se zavzeli za nadaljevanje prekinitve spopadov. »Sem previden optimist,« je glede uresničevanja mirovnega dogovora dejal denimo malteški premier Abela, ko je opisoval pomoč, ki jo Malta že nudi Palestincem.
Voditelji MED9 sedaj podpirajo oblikovanje in sprejetje posebne resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, s katero bi napovedane mednarodne sile za stabilizacijo Gaze dobile mandat mednarodne skupnosti za svoje delovanje. Po besedah Goloba je v naslednjih tednih treba delati z zavezniki pri s tem, da bo resolucija sprejeta in bodo lahko mednarodne sile vstopile v Gazo. Podpredsednik italijanske vlade Antonio Tajani, ki je nadomeščal premierko Giorgio Meloni, je povedal, da je Italija pri teh silah pripravljena sodelovati. Uradni Rim – podobno kot Francija – bi okrepil sodelovanje v enotah EU za varovanje meja na območju Gaze (EUBAM) in v evropski misiji urjenja palestinskih policistov (Eupol Copps) v Jerihu na Zahodnem bregu.
Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da so napori za končanje vojne v Gazi »plemeniti«, in tudi podprl mednarodne stabilizacijske sile z mandatom varnostnega sveta. Španski premier Pedro Sanchez je poudaril pomen dostave pomoči ter trajnega in pravičnega miru. Malteški premier Robert Abela pa pravi, da sta pred evropskimi in sredozemskimi državami dve možnosti: ali bodo vdani v usodo in bodo odločanje prepustili drugim, ali pa bodo prevzeli voditeljsko vlogo, »kot smo jo v Ukrajini«. »Danes smo se strinjali o nečem: da moramo biti bolj odločni in pritiskati za prost pretok človekoljubne pomoči v Gazo … Videli smo preveč strahot.« Sprostitev humanitarne poti v Gazo je bila sicer rdeča nit nastopov večine voditeljev.
