Vse od četrtka ciklon Boris po srednjeevropskih državah seje uničenje in strah, katastrofalni prizori poplavljenih krajev spominjajo na Slovenijo pred malo več kot letom dni.

V močnem vetru in obilnem deževju je umrlo že več kot deset ljudi, številni so pogrešani. Poplave, na določenih območjih najhujše v zadnjih 50 ali celo 100 letih, povzročajo za zdaj še neizmerjeno škodo na Poljskem, Češkem, v Avstriji in Romuniji.

S čolni in helikopterji so evakuirali na tisoče ljudi. Nekateri domov sprva niso hoteli zapustiti, zato so jih z vitli s streh reševali v zadnjih trenutkih. Gasilci in reševalci niso pozabili niti na domače ljubljenčke. Hudourniki goltajo ceste, mostove, podirajo hiše. Na nekaterih območjih je padlo tudi po 500 litrov dežja na kvadratni meter, kar je več kot polovica letne količine.

Na poplavni val s severa so se več dni z nasipi iz peska pripravljali na Madžarskem in Slovaškem, hudo bi lahko bilo tudi na vzhodu Hrvaške. In kar je najhuje – zaradi podnebnih sprememb se pogostost in intenzivnost takih dogodkov naglo povečuje.  

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Soldiers carry sandbags to strengthen the dam along the river Danube in Pilismarot, Hungary, September 16, 2024. REUTERS/Marton Monus

S strahom so se v nebo ozirali tudi na Madžarskem, kjer je 350 vojakov nasipe Donave več dni utrjevalo z vrečami peska. Napovedi so slabe, saj bi višina gladine lahko presegla tisto izpred enajstih let. Ta se je takrat ustavila pri rekordnih 8,9 metra (v nedeljo so namerili 4,2 metra). Madžari ne bodo ničesar prepustili naključju, v pripravljenosti je okoli 17.000 pripadnikov obrambnega ministrstva. Budimpešta, ki ji grozi najhujša poplava desetletja, je med najbolj ogroženimi predeli. Tam že zapirajo nižje ležeča parkirišča in ceste, kjer bodo postavili ograde, razmišljajo pa tudi o zaprtju Margaretinega otoka. Velja najvišja stopnja poplavne ogroženosti. Foto: Reuters

Dnevnik novice

Dnevnik novice

Priporočamo