Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožuje Vladimirja Putina, da postavlja ovire njunemu srečanju, ki bi bilo nujno za končanje vojne. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v petek izjavil, da je Putin pripravljen na neposredne pogovore z Zelenskim, a to bo mogoče, ko se bosta obe strani dogovorili o programu pogovorov.
Donald Trump, ki je dal pobudo za to srečanje, na katerem bi sodeloval tudi sam, je v četrtek izjavil: »Rekel bi, da bomo v prihodnjih dveh tednih vedeli več. Potem bomo morali spremeniti pristop.« Morda bo Rusiji spet zagrozil z novimi sankcijami. A najbolj bi pritisnil na Putina, če bi povečal pošiljke orožja in streliva Ukrajini.
V resnici se po vrhu na Aljaski 15. avgusta ni nič spremenilo, saj je samo v noči s srede na četrtek ruska vojska na ukrajinska mesta daleč od fronte, tudi na stanovanjske bloke, izstrelila 574 brezpilotnikov in 40 izstrelkov, kar je eden najhujših nočnih napadov na civilne objekte od začetka vojne leta 2022.
Ukrajinska vojska pravi, da je sestrelila 546 brezpilotnikov in 31 izstrelkov, drugi so povzročili škodo v več mestih in smrtno žrtev v Lvivu. Eden od izstrelkov je zadel ameriško tovarno elektronike, tudi kavnih avtomatov, na skrajnem zahodu Ukrajine, medtem ko je v njej v nočni izmeni delalo 800 ljudi. Menda tovarna ne proizvaja za vojsko. S tem napadom naj bi Putin poskušal odvrniti ZDA in evropske zaveznice od odpiranja tovarn v Ukrajini. Nesmiselnost vojne je očitna, saj na frontni črti, dolgi dva tisoč kilometrov, že od lani ni večjih sprememb.
Kallasova orisala razmere
»Očitno je, da Rusija noče miru,« je zdaj za britansko televizijo BBC dejala Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko. Poudarila je, da je bilo srečanje na Aljaski 15. avgusta glavni dobitek za Putina, saj je pred tem na Zahodu veljal za izobčenca: »Jasno je, da se je hotel slikati (s Trumpom). A dobil je veliko več: (lepo) dobrodošlico v ZDA.« Estonka Kallasova, ki je tudi podpredsednica evropske komisije, sicer pozdravlja Trumpova prizadevanja za vzpostavitev premirja. A po vrhu na Aljaski Putin ni več naklonjen pogajanjem, »ker je (na Aljaski) dosegel, kar je hotel«. Dodala je: »Putin se samo smeji in samo še stopnjuje vojno.«
Glede varnostnih zagotovil Ukrajini, ki jih zdaj pripravlja Nato, je izjavila, da lahko varnost Ukrajini zagotavlja le njena močna vojska. V tem, da Putin zahteva še ne osvojeno ozemlje regije Doneck, pa vidi past. Ukrajina tega pač ne more sprejeti, medtem ko Trump po srečanju s Putinom pred enim tednom meni, da je to cena, ki jo mora Ukrajina plačati za rusko ustavitev vojne. Za Zelenskega je takšen mirovni predlog povsem nesprejemljiv, saj bi izročitev teh 8000 kvadratnih kilometrov ozemlja z utrjenimi ukrajinskimi obrambnimi položaji povzročila hudo notranjepolitično krizo in morda celo razpad države. Vsaj tako se je zgodilo s Češkoslovaško, potem ko je njena vlada izročila Sudete Hitlerjevi Nemčiji.
Kot voditelji večine evropskih držav tudi Kallasova glede Putina pravi: »Pritiskati moramo nanj, da bo sedel za pogajalsko mizo.«
Jeza Madžarske in Slovaške
Tudi Zelenski meni, da je treba zaradi nujnosti mirovnih pogajanj okrepiti pritisk na Rusijo. Najbrž je pri tem mislil tudi na stopnjevanje ukrajinskih napadov na ruske rafinerije in tovarne orožja. Zaradi pogostih požarov na ruskih rafinerijah se je v Rusiji že zvišala cena bencina, ponekod pa ga ni mogoče dobiti. Za vsaj pet dni je morala Rusija zdaj ustaviti dobavo nafte Madžarski in Slovaški, potem ko je ukrajinski napad poškodoval črpališče nafte v regiji Briansk in naftovod, ki vodi na Madžarsko in Slovaško.
Vladi obeh članic EU sta se zato pritožili v Bruselj. V Budimpešti in Bratislavi ne morejo razumeti, kako je lahko Ukrajina z izstrelki poškodovala naftovod, ki ima »glavno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti Madžarske in Slovaške«, torej dveh članic EU, potem ko je EU že »z več sto milijardami evrov podprla Ukrajino«.
