Facebook je poln fotografij, kakršna je ta, opremljenih s čustvenimi zapisi o radoživih otrocih, ki so postali žrtve holokavsta. Gre za izmišljene zgodbe, ki onečaščujejo spomin na resnične žrtve nacizma. Foto: Umetna inteligenca/Facebook
Srce parajoče laži: UI s podobami iz Auschwitza polni žepe spletnih zaslužkarjev
Družbena omrežja so v zadnjem času preplavile podobe otrok žalostnih oči s pripisi, da gre za prizore iz Auschwitza. Fotografije vzbujajo globoka čustva, a v resnici gre za stvaritve umetne inteligence (UI). V ozadju je poslovni model, ki posameznikom prinaša finančno korist.
29. 08. 2025, 16.29
mg
V zadnjih mesecih so uporabniki družbenih omrežij po vsej verjetnosti naleteli na vsaj kakšno fotografijo iz taborišča Auschwitz, kjer so nacisti med drugo svetovno vojno pobili več kot milijon ljudi, med njimi največ Judov, Slovanov in Romov.
Podobe žalostne deklice, ki v taborišču igra violino, ljubimcev, ki se snideta ob žičnati ograji in koščenega taboriščnika, ki prav tako igra violino, je ustvarila umetna inteligenca. Prav tako fotografijo otroka, ki se skriva pod talnimi deskami in fotografijo malčka na železniških tirih, ki vodijo v Auschwitz.
Podoba taboriščnika z violino ni pristna. Foto: Umetna inteligenca/Facebook
Navodila za ustvarjanje teh podob ji dajejo posamezniki, ki služijo na račun močnih čustev, ki jih te podobe vzbujajo pri uporabnikih družbenih omrežij. Poleg podob so namreč pogosto daljši srce parajoči zapisi izmišljotin o življenju oseb, ki naj bi bile na fotografijah.
Več všečkov, več denarja
Uporabniki z všečkanjem in komentiranjem podob in zapisov, ki jih ustvarja umetna inteligenca, polnijo žepe spletnih zaslužkarjev. Foto: Umetna inteligenca/Facebook
Facebook ponuja zaslužek tistim uporabnikom, katerih vsebine dosežejo zelo veliko všečkov, komentarjev in delitev. Gre za program Meta Content Montization, ki je ekskluziven in na voljo samo tistim, katerih vsebine imajo zelo velik doseg. Facebook z ustvarjalci teh vsebin deli dobiček od zaslužka iz oglasov.
BBC je razkril, da je za profili, ki množično objavljajo UI-generirane podobe taboriščnikov, mednarodna mreža uporabnikov z bazo v Pakistanu. Po njihovih podatkih so posamezniki s tovrstnimi objavami zaslužili po več deset tisoč dolarjev.
Profili, ki objavljajo tovrstne UI-generirane podobe, so izredno priljubljeni. Facebook računa Timeless Tales in History Haven imata po več deset tisoč sledilcev, ki jim dnevno servirajo tudi po 50 objav.
Foto: Umetna inteligenca/Facebook
Potvarjanje zgodovine
Muzej v Auschwitzu je junija opozoril, da takšni računi kradejo njihove objave, jih obdelajo z umetno inteligenco in opremijo z izmišljenimi zgodbami o žrtvah.
“Gre za nevarno izkrivljanje zgodovine, ki ne spoštuje žrtev in onečaščuje njihov spomin,” so opozorili.
Oglasili so se tudi sorodniki žrtev tega nacističnega taborišča, ki so izrazili svojo bolečino ob tovrstnem potvarjanju zgodovine.
Kako prepoznati podobe, ki ji ustvari umetna inteligenca (UI)
- Nenavadne oči, prsti ali ušesa – deformacije, dodatni ali zlepljeni prsti, neenakomerne zenice.
- Nenaravna simetrija – obrazne poteze so preveč popolne, preveč simetrične.
- Čudne teksture – lasje, tkanine ali koža so nenavadno gladki in zamegljeni.
- Nerealna osvetlitev – svetloba je kot da bi fotografija nastala v studiu.
- Ozadje z napakami – deformirana okna, stavbe, napisi ali predmeti v ozadju.
- Pomanjkanje zgodovinske verodostojnosti – na sliki so elementi, ki časovno ne sodijo skupaj (npr. napačna uniforma, simbol, datum).
- Splošna čustvena manipulacija – prizori, ki so očitno ustvarjeni zato, da vzbudijo sočutje ali šok (pogosto otroci, vojna, trpljenje).
- Preveč generični obrazi – osebe nimajo edinstvenih obraznih potez, delujejo »računalniško izmišljene«.
- Nejasni ali neskladni detajli – predmeti (npr. gumbi, knjige, nakit) so popačeni.
