Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirij se bosta danes v Prijedoru skupaj s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom udeležila dneva spomina na ubite in pregnane v hrvaški operaciji Nevihta v začetku avgusta 1995. S to operacijo pred 28 leti je hrvaška vojska osvobodila 10.400 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki so ga dotlej zasedali uporniški hrvaški Srbi. V Srbiji navajajo, da je moralo zaradi operacije z domov 220.000 Srbov, 2000 pa jih je bilo ubitih.
Doslej so spomin na te dogodke Srbi zaznamovali v Srbiji. Letos pa so se odločili za Republiko Srbsko, in to za Prijedor, ki ga je izbral Dodik, ker je po njegovih besedah to mesto sprejelo prve hrvaške Srbe, ki so bežali pred Nevihto. To pa je zlasti med Bošnjaki povzročilo veliko ogorčenja. V občini Prijedor so se namreč leta 1992 dogajali grozljivi zločini.
V eni noči ustrelili dvesto ljudi
V prvih mesecih bosanske vojne je bilo tam ubitih več kot 3000 civilistov, večinoma Bošnjakov, a tudi Hrvati. Med etničnem čiščenjem so tamkajšnjim muslimanskim in hrvaškim civilistom pripisovali krivdo za ustaški genocid nad Srbi med drugo svetovno vojno (ustaši so imeli podporo zelo majhnega dela Hrvatov in še manjšega dela Bošnjakov). Iz te občine pa so potem poleti 1992 obkrožili svet posnetki koncentracijskih taborišč Keraterm, Omarska, Trnopolje in Manjača, ki so dvignili na noge tudi preživele Jude v holokavstu in del zahodne javnosti. Bosanski Srbi so na primer v noči s 23. na 24. julij 1992 v koncentracijskem taborišču Keraterm ustrelili okoli 200 taboriščnikov. Nedavno je v spomin na ta dogodek potekala slovesnost, kamor predstavnikov bosanskih Srbov ni bilo. Samo v množičnem grobišču Tomašica v bližini Prijedora pa so leta 2013 našli posmrtne ostanke 850 civilistov. Nekdanjega župana Prijedora Milomirja Stakića so v Haagu obsodili na 40 let zapora.
Drugo največje morišče Nesrbov
Kot v prispevku za Al Jazeero pravi Dragan Bursać, ki je bosanski Srb, je problem današnje komemoracije v tem, da je sama ideja Republike Srbske krajine, ki se je leta 1991 odcepila od Hrvaške, vodila bosanske Srbe v genocid nad Bošnjaki. Po Bursaću bosta Vučić in Porfirij s svojo prisotnostjo v Prijedoru zanikala genocid in zločine, slavila pa velikosrbsko idejo, ki je bila leta 1992 usodna za veliko število ljudi s tega območja. Gre namreč za največje morišče Nesrbov, preden se je proti koncu bosanske vojne zgodila Srebrenica. Porfirija in Vučića Bursać sprašuje, ali se bosta spomnila tudi 102 ubitih prijedorskih otrok leta 1992, ki jim mestne oblasti ne dovolijo postaviti spomenika.
Sicer je Vučić v soboto dejal: »Vedno smo pripravljeni govoriti o zločinih, ki so jih zagrešili posamezniki iz naših vrst. Bojim pa se, da bomo težko prišli do prave sprave, ker nočejo slišati tudi Srbov.«
Hrvati s tradicionalno proslavo
v Kninu
Če se Srbi na Nevihto vsako leto spomnijo s komemoracijo za pregnanimi in ubitimi, se je Hrvati z veliko proslavo v Kninu, ki se je bosta jutri udeležila premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović.
Po poročilu helsinškega odbora za človekove pravice je bilo v Nevihti ubitih 667 Srbov, a ni jasno, koliko je bilo med njimi žrtev vojnih zločinov. Svoje domove pa je v begu zapustilo okoli 200.000 Srbov, navajajo. Vendar je Nevihta vojaška operacija z vsemi svojimi posledicami, medtem ko so leta 1992 Bošnjake in Hrvate v občini Prijedor pobijali in izganjali z domov, ko ni bilo bojev.
