V Prijedorju, na severu Bosne, je sinoči ob udeležbi predsednika Srbije Aleksandra Vučića, predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in srbskega patriarha Porfirija potekal Dan spomina na pregnane in ubite Srbe v akciji Nevihta. Srbi se s tem spominjajo na tiste, ki so med operacijo zbežali iz Hrvaške oziroma so bili ubiti. Po njihovi oceni jih jih je zbežalo najmanj 200.000. Vučić je na komemoraciji ponovil svoje znane trditve, da je bilo to največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, da pa o tem v Evropi nihče noče govoriti. »Uporabljajo vse mogoče izraze – eksodus, pogrom, pregon,« je dejal. Etničnega čiščenja proti Bošnjakom leta 1992 ni omenjal.
Kritike ZDA
Dodik je rekel, da je bila Nevihta skupni projekt ZDA in hrvaške vojske, ki da je komaj čakala, da etnično očisti ta prostor ter da so imele ZDA vedno negativen odnos do Srbije. Vlada v Washingtonu je sicer že pred časom uvedla sankcije proti Dodiku zaradi rušenja ustavne ureditve BiH, pred kratkim pa na seznam dodala še štiri visoke predstavnike Republike Srbske.
Dodik je tudi rekel, da v Prijedor niso prišli zato, da bi koga omalovaževali. Mnogi Bošnjaki imajo namreč komemoracijo v tem mestu za provokacijo, saj so v tej občini Srbi leta 1992 ubili okoli 3.000 nedolžnih Bošnjakov. Tako misli tudi bosanski Srb Dragan Bursać, sicer filozof in kolumnist, ki je za Al Jazeero dejal: »Vsi vemo, da sta Prijedor in bližnja Kozara začetek tistega, kar se je končalo v Srebrenici in kar je genocid. Vemo tudi, da so v Prijedoru ubili 102 otroka, ki nikoli niso dobili spomenika. Vemo tudi za množična taborišča.«
Vsi pod sankcijami dobrodošli v Srbiji
Vučić je popoldne skupaj z Dodikom obiskal tudi kraj v Bosni, kjer so hrvaška letala 7. avgusta 1995 z bombo ubila deset hrvaških Srbov, med njimi štiri otroke, ki so bili na begu v več kilometrov dolgi koloni traktorjev. V tamkajšnjem govoru je posebno veliko pozornost namenil ubitim otrokom. Povedal je, da so trikrat porušili obeležje za te ubite. »Naj še naprej rušijo naše križe in kapelice, mi jih bomo vedno znova postavljali,« je dejal.
Na novinarski konferenci je veliko pozornost zbudila izjava, da Srbija ne bo izvajala sankcij proti Republiki srbski. »To je za nas težka odločitev, saj bo posledice nosila Republika Srbija, ne neposrednih, brez dvoma pa posredne.« Poudaril je: »Pri nas so vse osebe, ki so pod ameriškimi sankcijami, dobrodošle.« Mislil je tudi na omenjeno četverico funkcionarjev Republike srbske, ki so končali na ameriškem seznamu sankcij, ker so omogočili sprejetje zakonov, po katerih odločitve Ustavnega sodišča BiH in visokega predstavnika mednarodne skupnosti ne veljajo za Republiko srbsko, s čimer naj bi ogrožali daytonski sporazum (1995). Dal pa je vedeti, da si Srbija ne more privoščiti velike finančne pomoči Republiki srbski, ker mora njegova vlada zaradi strogosti Mednarodnega denarnega sklada paziti, da proračunski primanjkljaj ni prevelik.
Danes osrednja proslava v Kninu
Hrvaška bo 28. obletnico Nevihte danes obeležila z osrednjo proslavo v Kninu. V tej operaciji je osvobodila zadnji, sicer precejšen del ozemlja, ki so ga zasedali uporniški s samooklicano Republiko Srbsko krajino. Na Hrvaškem je okoli proslave sicer spet nekaj manjših iskric med vlado in predsednikom države Zoranom Milanovićem, ki je imel včeraj sprejem za vojaške poveljnike v Nevihti.
