Voditelji večernih zabavnih pogovornih oddaj na treh velikih ameriških televizijskih postajah so bili nekdaj nedotakljive ikone malih ekranov, zdaj pa sta v kratkem času dvema pokazali vrata. Televizija ABC je v sredo sporočila, da za nedoločen čas umika s sporeda oddajo Jimmyja Kimmla zaradi njegovih komentarjev po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka prejšnji teden v Utahu. Nekaj prej je televizija CBS sporočila, da bo letošnja sezona najbolj gledanega voditelja teh večernih oddaj Stephena Colberta na sporedu samo še letos. Od (nekdanje) velike trojice tako ostaja samo še Jimmy Fallon na televiziji NBC.
Kimmel, ki je med drugim štirikrat vodil podelitev oskarjev, je po umoru Kirka dejal, da poskušajo Trumpovi privrženci v gibanju MAGA z njegovo smrtjo »nabirati politične točke«. Zasmehoval je Trumpa, ki je Kirka označil za svojega prijatelja, potem pa na vprašanje o tem, kako se počuti ob njegovi smrti, začel govoriti o obnovi Bele hiše. Kimmel je tudi dejal, da »si v gibanju MAGA na vso moč prizadevajo označiti storilca kot nekoga, ki ni eden od njih«. Tyler Robinson namreč prihaja iz republikanske družine, je pa njegov mati kasneje dejala, da je sčasoma postal zagovornik pravic istospolno usmerjenih in transspolnih oseb.
Kimmel uradno ni dobil odpovedi na televiziji ABC oziroma od podjetja Disney, ki jo ima v lasti. Po poročanju ameriških medijev naj bi se z njim skušali dogovoriti za opravičilo. Še pred odločitvijo Disneyja pa je umik njegove oddaje napovedalo podjetje Nexstar, ki ima v lasti množico lokalnih televizij po ZDA, kjer oddajo predvajajo. »Komentarji gospoda Kimmla so žaljivi in brezčutni v kritičnem času za naš narodni politični diskurz, po naši oceni pa ne odražajo mnenj, pogledov in vrednost lokalnih skupnosti, kjer delujemo,« so zapisali.
Politika ali poslovni računi?
Kimmel in Colbert sta nedvomno zelo politično usmerjena voditelja teh oddaj, bolj kot njuni predhodniki in precej bolj kot Jimmy Fallon, ki se politiki zavestno posveča mnogo manj in na bolj lahkoten način. In ki tudi ostaja na sporedu. Prva tarča njunih šal je zadnje čase vselej predsednik Donald Trump, ki pa je zaradi svoje kontroverznosti tudi zelo hvaležna tema komikov brez dlake na jeziku. Trumpa to odkrito moti in je v preteklosti oba javno kritiziral ter napovedal njuno slovo, tako kot tudi voditelja Setha Meyersa, ki na NBC vodi nočno zabavno pogovorno oddajo in ima predsednika tudi redno na tapeti. Nekdanji predsedniki so imeli z voditelji teh pogovornih oddaj vedno težave in iz Bele hiše so tudi prihajali pritiski, a v veliki večini tihi in zakulisni.
Zato je kazanje vrat Colbertu in Kimmlu sprožilo vprašanja, ali je zadaj cenzura njunih delodajalcev, da bi zaradi poslovnih interesov ugajali Beli hiši. Colbert je napoved ukinitve svoje oddaje javno povezal z željo lastnikov CBS, da dosežejo veliko združitev medijskih podjetij Paramount in Skydance, za kar je potrebna odobritev vladnih nadzornikov. CBS se je letos tudi že poravnal s Trumpom zaradi lanskega spreminjanja intervjuja z demokratsko predsedniško kandidatko in Trumpovo tekmico Kamalo Harris ter plačal šestnajst milijonov dolarjev. Pri televiziji odpoved oddaje pojasnjujejo izključno z ekonomsko logiko. Vse večerne pogovorne oddaje izgubljajo gledalce, ki se vse bolj selijo na splet, kjer stroške težje pokrijejo z oglasi. V ameriški javnosti kroži podatek, da Colbertova oddaja izgubi 40 milijonov dolarjev na leto, čeprav ni jasno, ali drži in kako so do nje prišli.
Zaradi komentarjev odpuščajo tudi v podjetjih
Tudi televizija ABC se je letos pogodila s Trumpom in privolila v plačilo 15 milijonov dolarjev za njegovo knjižnico, ker je voditelj politične oddaje dejal, da je bil Trump spoznan za krivega posilstva publicistke Jean Carroll, namesto da je bil kriv spolne zlorabe. In še preden je prišla novica o zamrznitvi oddaje Kimmla, je predsednik zvezne komisije za komunikacije Brendan Carr napovedoval, da bodo zaradi njegovih izjav proti ABC morda ukrepali vladni regulatorji.
Tudi zato kritiki vidijo v odločitvi poseganje v svobodo govora pod pritiskom oblasti. Glede tega je opozoril v ZDA vse več. Trump denimo toži dva vodilna časopisa za milijardne zneske, ker naj bi o njem lagala. Pravosodna ministrica Pam Bondi je tarča kritik zaradi izjav, da bo vlada »šla nad vas, če boste proti komur koli širili sovražni govor«. Toda v ZDA sovražni govor sodi pod svobodo govora, razen v določenih primerih, denimo če spodbuja nasilje. Vse več je tudi podjetij in ustanov, ki sama izvajajo cenzuro, ker se bojijo posledic. V mnogih so tako po umoru Kirka odpuščali zaposlene zaradi po njihovem neprimernih komentarjev.
