Napoved recipročnih ukrepov kosovske vlade ob tem, ko Srbija ne prizna dokumentov države Kosovo, je povzročila proteste kosovskih Srbov in postavljanje barikad na mejnih prehodih s Srbijo. Tudi zaradi pritiska Zahoda pa je Priština potem preložila uveljavitev pravil o registrskih tablicah in osebnih izkaznicah, izdanih v Srbiji.
Na Kosovu se je konec tedna spet zaostril položaj, ker je v Prištini vlada levega nacionalista Albina Kurtija napovedala, da bo s 1. avgustom uvedla nova pravila za tiste, ki so svoje vozilo registrirali v Srbiji ali so jim srbske oblasti izdale osebno izkaznico, kar velja za veliko večino od okoli 60.000 kosovskih Srbov. Gre za recipročni ukrep proti Srbiji, ki ne priznava dokumentov samostojne države Kosovo, zaradi česar morajo kosovski Albanci ob vstopu v Srbijo na meji dobiti poseben začasni dokument. Zelo podobno naj bi zdaj veljalo za kosovske Srbe pri vstopu na Kosovo.
Kosovski Srbi so zaradi napovedi teh ukrepov v nedeljo pred dvema pomembnima mejnima prehodoma s Srbijo postavili barikade. Pri vstopanju na Kosovo so imeli težave predvsem kosovski Albanci, ki živijo v zahodnih državah in so prišli domov na dopust. Slišali so se tudi streli in zavijanje sirene, ki naj bi opozarjala na nevarnost zračnih napadov. Srbi so na severu Kosova, kjer imajo večino, tudi razobešali velike plakate z gesli, s katerimi so se zavzeli za skupnost srbskih občin. O njenem oblikovanju sta se Priština in Beograd dogovorila leta 2013, način oblikovanja pa je bil potem sporen za kosovsko ustavno sodišče in zadeva je ob pomanjkanju politične volje zastala.
Obtožbe Beograda in Prištine
Kosovska vlada je v nedeljo v odgovor na proteste in barikade sporočila: »Gre za težnjo, da se Kosovo destabilizira in ogrozi mir in varnost državljanov naše države. Priče smo številnim agresivnim dejanjem, ki jih je spodbujal in pripravljal uradni Beograd.« Kurti je dejal, da bodo prihodnji tedni problematični, a da bodo proti »srbskemu nacionalšovinizmu« pristojni kosovski organi »delovali tako, da bodo branili zakone in državljane ter suverenost in ozemeljsko celovitost Kosova«.
Srbski predsednik Aleksander Vučić pa je posvaril, da bi lahko takšne odločitve Prištine, kot je bila ta proti srbskim registrskim tablicam in osebnim izkaznicam, vodile v spopade. Kosovske Srbe je pozval, naj ostanejo mirni in naj »Albancem ne dajejo povoda, da bi streljali«.
Natova misija na Kosovu KFOR je v nedeljo sporočila, da so varnostne razmere na severu napete in da je pripravljena posredovati, če bi bila ogrožena stabilnost. Poveljnik KFOR je ves čas skrbno spremljal situacijo in bil v stikih s predstavniki kosovskih varnostnih sil in s srbskim obrambnim ministrom.
Umirjanje, vsaj zaenkrat
A že v noči z nedelje na ponedeljek je Kurtijeva vlada, predvsem po pozivih ZDA in EU, zlasti njenega visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Josepa Borrella, sporočila, da bo za en mesec preložila nove ukrepe na mejah, če bodo kosovski Srbi umaknili barikade na severu Kosova. Ti so včeraj na poti k obema pomembnima mejnima prehodoma s Srbijo začeli odstranjevati ovire, najprej tovornjake, potem pa tudi kupe proda in peska.
Posebni predstavnik EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak je pozdravil odločitev Kurtijeve vlade, da preloži ukrepe. Zahvalil se je tudi ameriškemu veleposlaniku za »močno podporo«. Skupaj s Borrellom je pozval k dialogu in normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Dala sta vedeti, da je to predpogoj za pot obeh držav proti EU. Zanimivo je sicer, da Lajčak prihaja iz Slovaške, Borrell pa iz Katalonije, Slovaška in Španija pa sta dve od petih članic EU, ki niso priznale Kosova. V Španiji je razlog za zadržanost ravno Katalonija, na Slovaškem pa madžarska manjšina. Kosovo je sicer priznala dobra polovica od 193 članic Združenih narodov.
