Avstrija, ki je bila med veliko migracijsko krizo v letih 2015 in 2016 tako tranzitna kot ciljna država, se v teh dneh sooča z vprašanjem, kako oskrbeti vse večje število migrantov, za katere v zveznih zbirnih centrih ni več prostora, saj so ti polni. V več zveznih deželah se vrsti upor proti postavljanju begunskih šotorov na njihovih tleh, ki jih zvezne oblasti načrtujejo zaradi naraščajočega števila prijetih migrantov, ki so nezakonito prestopili avstrijsko mejo (predvsem v Gradiščanski, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, delno pa se dotika tudi meje s Slovenijo in Slovaško). Toda težava zaradi postavljanja novih migrantskih šotorov je večplastna, saj prihaja do nesoglasij med zveznimi oblastmi in zveznimi deželami glede prevzema in oskrbe prosilcev za azil.
Prevzemno kvoto izpolnjujeta zgolj dve deželi
Število nezakonitih prehodov po balkanski migracijski poti se je letos povečalo, ugotavljajo v evropski agenciji za mejno in obalno stražo Frontex. Zahodnobalkanska pot ostaja najbolj aktivna migracijska pot v EU. A ne toliko zaradi novih zaznanih prihodov migrantov (v prvih devetih mesecih so jih našteli 19.160), temveč zaradi vedno novih poskusov že prisotnih migrantov na območju, da prestopijo mejo z Evropsko unijo, ugotavljajo v Frontexu. Prehodi nezakonitih migrantov čez evropske meje so tako krepko pod ravnjo 10.000 ljudi, kolikor jih je na vrhuncu migrantske krize pred sedmimi leti dnevno prestopalo meje z Evropsko unijo.
Avstrijska policija je od maja zajela več kot 68.000 migrantov, ki so nezakonito prestopili avstrijsko mejo. Posledično se je povečalo število prošenj za azil, ki jih je sedaj okoli 70.000. Za vse prosilce pa država mora poskrbeti. Ker so zvezni centri za prvo oskrbo beguncev polni, nekatere zvezne dežele pa ne izpolnjujejo v celoti svojih obvez o prevzemu prosilcev za azil po dogovorjenem kvotnem sistemu, sedaj prihaja do težav na zvezni ravni in v odnosu do zveznih dežel.
Svoje prevzemne kvote izpolnjujejo ali presegajo zgolj Dunaj in migracijsko najbolj obremenjena zvezna dežela Gradiščansko. Precej pod začrtano ravnjo prosilcev za azil, ki bi jih morale oskrbeti, pa so Tirolska, Solnograška, Koroška in Zgornja Avstrija. V nekaterih zveznih deželah se branijo, da so tudi sami s svojimi lokacijami prišli do meja zmogljivega, po drugi strani pa bi bili tudi zasebniki pripravljeni ponuditi svoje objekte za namestitev migrantov, a se temu upirajo v lokalnih skupnostih.
Postavljeni prvi šotori
Po podatkih avstrijske nevladne organizacije Asylkoordination se je od 6784 prosilcev za azil v zbirnih centrih postopek za pridobitev azila začel pri 4514 (74 odstotkov). Vse te bi morale prevzeti zvezne dežele, ki sicer po podatkih Asylkoordination trenutno oskrbujejo pet tisoč prosilcev manj kot pred tremi leti. Toda do težav pri oskrbi prosilcev za azil in tudi beguncev prihaja, ker morajo zvezne oblasti v oskrbo sprejemati vse več ukrajinskih beguncev. Teh je v Avstriji okoli 60.000, večina pa je nastanjena v zasebnih namestitvah. Zaradi naraščajočih cen energentov ukrajinski pregnanci z državno pomočjo vse težje pokrivajo stroške. Vse več se jih zato vrača v državno vodene begunske centre, čeprav jih glavnina še vztraja v zasebnih namestitvah.
Od najave notranjega ministra Gerharda Karnerja minuli teden, da bodo verjetno morali postaviti nove šotore za migrante, jih je bilo do včeraj postavljenih petindvajset. Postavili so jih v Beljaku, Celovcu in na območju oskrbovalnega centra Thalman, vse v zveznih deželah, ki ne izpolnjujejo kvot za sprejem prosilcev za azil. Zvezne oblasti še naprej iščejo lokacije v lasti države, kamor bi postavili šotore za po osem oseb, v njih pa bi namestili zgolj moške, ki so potovali brez spremstva žene ali otrok. Cilj šotorišč naj bi bil vsem zagotoviti streho nad glavo.
