Sarkozyju šestmesečne kazni sicer ne bo treba odsedeti v zaporu. Sodnik na kazenskem sodišču bo odločil o vrsti alternativne kazni, kot je na primer nošenje elektronske zapestnice.
Sarkozy, ki je ves čas vztrajal, da je nedolžen, je bil obsojen leta 2021. Sodišče je ugotovilo, da je njegova stranka UMP, ki se je kasneje preimenovala v Republikance, med volilno kampanjo sodelovala s podjetjem za odnose z javnostmi Bygmalion, zato da bi prikrila dejanske stroške kampanje.
Nekdanji francoski predsednik naj bi za kampanjo leta 2012 porabil nekaj manj kot 43 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat več od zakonsko dovoljenega zneska 22,5 milijona evrov.
Leta 2021 je sodišče Sarkozyju dosodilo enoletno zaporno kazen, prizivno sodišče pa je sredi februarja lani kazen spremenilo v šest mesecev zapora in šest mesecev pogojno.
Sodišče je Sarkozyja 25. septembra letos v ločenem kazenskem postopku obsodilo na petletno zaporno kazen. V slednjem ga je sodišče spoznalo za krivega kriminalne zarote v povezavi z domnevnim nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi, ki naj bi jih prejel od oblasti takratnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sarkozy se je na sodbo pritožil.
Nekdanji francoski predsednik je 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen, a ga je sodišče 10. novembra izpustilo iz zapora. Kazen bo do odločitve v pritožbenem postopku prestajal pod sodnim nadzorom.
Sarkozy je bil francoski predsednik med leti 2007 in 2012.
