Obveščevalna enota izraelske vojske namreč za shranjevanje ogromnih količin obveščevalnih podatkov o Palestincih na Zahodnem bregu in v Gazi uporablja strežnike v oblaku podjetja Microsoft – gre za podatke, ki so jih uporabili za načrtovanje smrtonosnih letalskih napadov in oblikovanje vojaških operacij.
Enota 8200
Enota 8200, ki je po funkciji približno enakovredna ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), naj bi podatkovne centre Microsofta uporabljala za shranjevanje milijonov posnetkov telefonskih klicev Palestincev. Na Microsoftovi platformi v oblaku Azure naj bi vzpostavili eno najobsežnejših tovrstnih zbirk podatkov. Poleg dokumentov, ki so jih pridobili novinarji treh medijskih hiš, to dokazujejo tudi pričevanja več kot desetih uslužbencev Microsofta in izraelskih obveščevalnih služb.
Leta 2021 je takratni vodja Enote 8200 Yossi Sariel pridobil podporo izvršnega direktorja tehnološkega velikana Satye Nadelle za razvoj prilagojenega in ločenega območja znotraj platforme Azure, ki je omogočilo projekt množičnega nadzora. Po navedbah virov se je Sariel pridružil Microsoftu zaradi izjemnega obsega izraelskih obveščevalnih podatkov o milijonih Palestincev – ni jih bilo namreč mogoče shraniti zgolj na strežnikih vojske.
Ključne ogromne zmogljivosti Microsoftovih podatkovnih centrov
Microsoftova računalniška infrastruktura naj bi na drugi strani omogočala, kar je več izraelskih virov opisalo kot ambiciozen cilj projekta: shranjevanje »milijona klicev na uro«.
Največji del podatkov naj bi bil shranjen v Microsoftovih podatkovnih centrih na Nizozemskem. Po internih dokumentih, ki jih je pridobil Guardian, je bilo julija letos tam shranjenih 11.500 terabajtov izraelskih vojaških podatkov – kar je enako približno 200 milijonom ur avdioposnetkov –, manjši del pa so shranili na Irskem in v Izraelu. Ni mogoče ugotoviti, koliko teh podatkov pripada izključno Enoti 8200. Kot so razkrila že prejšnja novinarska poročanja, so storitve računalništva v oblaku od Microsofta kupile tudi številne enote izraelske vojske.
»Spremljanje vseh, ves čas«
Izrael je že pred desetletjem začel razmišljati o nadgradnji infrastrukture za množični nadzor. Leta 2015 je namreč izbruhnil val napadov z noži, ki so jih izvedli »volkovi samotarji« na Zahodnem bregu, v Jeruzalemu in znotraj zelene črte – mnoge od njih so izvedli palestinski najstniki, ki varnostnim službam prej niso bili znani, zaradi česar je bilo napade težko preprečiti. Rešitev je bila po besedah enega izmed izraelskih obveščevalcev, s katerimi so govorili novinarji, da začnejo »spremljati vse, ves čas«.
Enota 8200 je tako začela velik, dobro financiran projekt, s katerim so dramatično poostrili nadzor nad Palestinci. Vodja enote Sariel je v svoji knjigi kasneje pisal o tem, da so morale obveščevalne agencije podatke preseliti v oblak, ker jih je bilo enostavno preveč.
Razvili so tudi sistem, ki zbira besedilna sporočila Palestincev in vsakemu določi »stopnjo nevarnosti«. Toda s pomočjo platforme Azure je Enota 8200 lahko začela neprestano shranjevati klice milijonov Palestincev, kar je močno razširilo njen bazen podatkov.
Uporaba podatkov
Takšen splošni nadzor Izraelu omogoča, da najde informacije o skoraj vsakem Palestincu in jih lahko med drugim uporabi za izsiljevanje, pridržanje ali upravičevanje ubojev.
Že več kot deset let je namreč znano, da je Izrael z obveščevalnimi podatki izsiljeval sicer nedolžne posameznike z okupiranih območij, da so ti na koncu privolili v sodelovanje z izraelsko vojsko. Tako so recimo prisilili tiste, za katere so ugotovili, da so istospolne usmerjenosti, v sodelovanje s svojo obveščevalno službo.
»Ko sistem enkrat zazna takšnega posameznika, se količina podatkov o njem samo še povečuje,« je novinarjem izraelskega medija +972 pojasnil obveščevalni častnik, ki je nedavno služil na Zahodnem bregu. »Ko morajo nekoga aretirati in nimajo dovolj dobrega razloga, na tak način zlahka najdejo izgovor. Zdaj smo v situaciji, ko skoraj nihče na okupiranih ozemljih ni 'čist', ker obveščevalne službe vedo o njih vse.«
Strah pred posredovanjem evropskih držav ni bil upravičen
Kot del svojega prizadevanja za prenos ogromnih količin podatkov nadzora v oblak dokumenti razkrivajo tudi, da se je Enota 8200 znašla v dilemi, katere podatke shraniti na platformi Azure. Vedeli so namreč, da bo pomemben del obveščevalnih podatkov shranjen zunaj meja Izraela. Izraelski ministrstvi za pravosodje in finance sta izrazili zaskrbljenost glede morebitnih tožb proti ponudnikom storitev v oblaku v tujini, če bi obstajal sum, da so podatke uporabili za upravičevanje kršenja človekovih pravic.
Za Microsoft dobičkonosen posel
Za sodelovanje je bil očitno zainteresiran tudi Microsoft. V internih dokumentih iz leta 2023 je Microsoft ocenil, da bo partnerstvo z Enoto 8200 v petih letih podjetju prineslo več sto milijonov evrov. Ugotovili so, da je vodstvo enote upalo, da bodo količino podatkov, ki jih shranjujejo na njihovih strežnikih, v naslednjih nekaj letih »pomnožili z deset«.
Toda medijska poročila o Microsoftovi sokrivdi v izraelskem napadu na Gazo so povečala pritisk na podjetje v javnosti in tudi lastnih zaposlenih.
V odgovoru maja letos so iz Microsofta sporočili, da so preverili, ali je posel privedel do kršitev človekovih pravic. Microsoft je uradno namreč »nujno podporo« izraelski vojski po 7. oktobru ponudil zato, da bi »pomagal rešiti talce«. V podjetju so poudarili, da »do danes ni dokazov,« da je vojska uporabila Azure za »škodovanje prebivalcem Gaze«, in dodali, da niso »kršili pravice do zasebnosti in drugih pravic civilistov v Gazi«. Podobno so na vprašanje Guardiana ponovili tudi ob najnovejših razkritjih.
Uporaba podatkov in umetne inteligence za iskanje ciljev za bombardiranje v Gazi
Tako Guardian kot +972 pa tudi drugi mediji so v preteklosti že poročali, da izraelska vojska uporablja umetno inteligenco za določanje tarč za letalska bombardiranja v Gazi. Izrael v Gazi dnevno izvede več kot sto letalskih napadov, kar je precej več tarč, kot bi jih lahko določili človeški obveščevalci. Kot je povedal eden izmed upokojenih izraelskih častnikov, je imelo letalstvo v prejšnjih bombardiranjih Gaze, na primer leta 2014, težave, saj jih je »zmanjkalo« – od vsakega obveščevalca so pričakovali, da bo našel cilj ali dva vsak teden.
Oba naj bi primernost tarč ocenjevala glede na pomembnost posameznika, ki je tarča napada, in ocenjeno število kolateralnih žrtev. Za visoke funkcionarje Hamasa naj bi bilo to do 100 civilistov, za običajne borce pa naj bi se število gibalo med 5 in 20. Tako je nastala taktika, ki so jo prav tako potrdili anonimni izraelski vojaki – da ljudi, ki jih želi Izrael ubiti, napadejo na njihovem domu.
Sistemi naj bi generirali tudi seznam domnevnih borcev Hamasa. Ta naj bi se precej spreminjal: kot je znano, je Izrael v preteklosti večkrat označil novinarje tujih medijskih hiš in jih povezoval prav s Hamasom.
