Odkriti arheološki ostanki pripadajo skupnosti, ki naj bi na tem območju živela pred 8000 leti. To pomeni, da bi lahko bila najstarejša naselbina v Evropi, ki je cvetela na jezerski obali. Švicarski arheolog Albert Hafner, eden vodilnih na Inštitutu za arheološke vede, ki deluje pod okriljem Univerze v Bernu, je za agencijo Reuters dejal, da so podobne naselbine našli v alpskih in sredozemskih regijah, vendar je ta v ohridski vasi Lin pol tisočletja starejša. »Ker je organski material dobro ohranjen, je mogoče ugotoviti, kaj so takratni prebivalci jedli in sadili,« je pojasnil Hafner in dodal, da so ljudje, ki so živeli ob jezeru, pomagali širiti kmetijstvo in živinorejo v druge dele Evrope: »Še vedno so se ukvarjali z lovom in nabiralništvom, a stabilen vir hrane jim je pomenilo kmetijstvo.«
Starost najdb arheologi določajo z radiokarbonskim datiranjem in dendrokronologijo, ki se ukvarja s preučevanjem branik v lesu in omogoča ugotavljanje starosti lesa. Na najdišču, kjer je nekoč stala naselbina s približno stotimi prebivalci, so doslej zbrali več kot tisoč vzorcev lesa. Kot domnevajo, se naselbina razprostira na približno šestih hektarjih, vendar so po šestih letih raziskovanja izkopali le okoli odstotek celotne površine. »Hrastov les je kot švicarska ura, zelo natančen,« je dejal Hafner o datiranju z uporabo dendrokronologije.
Za raziskavo potrebna desetletja
Potapljači vsak dan z globine približno treh metrov dvigujejo lesene kole, ki so najverjetneje podpirali hiše. Arheologi še niso dokončno opredelili, ali je bila naselbina na kolih zgrajena nad plitvimi, močvirnatimi tlemi ali pa nad globoko vodo, saj so danes koli večinoma pokopani pod muljem.
Arheolog Adrian Anastasi iz albanskega inštituta za arheologijo je napovedal, da bodo za raziskavo celotnega najdišča potrebna desetletja. Če sklepamo iz njihovega načina življenja, prehranjevanja, lova, ribarjenja in grajenja naselja, je bila skupnost za tisti čas po oceni Anastasija zelo razvita.
Zakaj na kolih?
Arheologi in raziskovalci se ob najdbah podobnih naselbin sprašujejo, zakaj se je ljudem v preteklosti zdelo pomembno, da svoja bivališča gradijo nad vodo na kolih. Kot je za Reuters povedal Anastasi, je zgraditi naselbino na kolih velik inženirski izziv, zato morajo še ugotoviti, zakaj se je ohridski civilizaciji to zdelo potrebno. Po eni teoriji jim je tak način gradnje olajšal premikanje po jezeru s kanuji, druga pa pravi, da je naselbino na vodi težje napasti. Ohridsko jezero leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije. Ime je dobilo po mestu Ohrid, ki stoji na severovzhodnem delu obale. Znano je po svoji kristalno čisti vodi, ki omogoča pogled do globine 22 metrov. Površina jezera obsega 358,2 kvadratnega kilometra, celotna obala pa je dolga 87,53 kilometra.
Številna odkritja
Ohridsko jezero se ponaša z endemičnimi živalskimi vrstami. Obale jezera so bile naseljene že od prazgodovine. Najstarejše arheološke naselbine izvirajo iz časa 6000 let pred našim štetjem. Samo na makedonskem delu jezera je bilo odkritih več kot 170 arheoloških najdb.
Po zaslugi bogate kulture v zgodovini sta bila Ohridsko jezero in mesto Ohrid leta 1980 razglašeni za svetovno kulturno dediščino pod zaščito Unesca. Prav tako je bilo skupaj s Prespanskim jezerom in okolico leta 2014 razglašeno za čezmejni biosferni rezervat. Številne študije kažejo, da je Ohridsko jezero, ki si ga delita Severna Makedonija in Albanija, staro več kot milijon let in tako najstarejše v Evropi.
