Srd hutijevcev zaradi izraelske likvidacije političnega vodstva njihove mednarodno večinoma nepriznane vlade se je najprej zlil na organizacije mednarodne skupnosti. Po uboju premierja in več ministrov, ki ga je z zračnimi napadi Izrael izvedel že prejšnji četrtek, hutijevci pa so vest o tem objavili šele tri dni pozneje, so njihove milice v nedeljo vdrle v pisarne dveh humanitarnih agencij OZN v Sani. Aretirali so sedem zaposlenih v pisarni Svetovnega programa za hrano (WFP) in tri zaposlene v Skladu ZN za otroke (UNICEF).
Ponavljajoč se vzorec
Uboj premierja Ahmeda Al Rahavija in ministrov za zunanje zadeve, informiranje ter energetiko med vladno delavnico, na kateri so ocenjevali svojo uspešnost, je močan udarec za hutijevce. Čeprav Al Rahavi ni bil vodilni nosilec odločitev, temveč je vlado de facto vodil njegov namestnik Mohamed Miftah, ki je bil že ta konec tedna imenovan za začasnega premierja, je cilj Izraela vendarle jasen. Po vzoru napadov na libanonski Hezbolah, palestinski Hamas in iransko vojaško vodstvo nameravajo slabiti tudi hutijevsko odločevalsko verigo. Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal, da bodo naslednji udarci proti hutijevcem, eni izmed tako imenovanih sil upora proti Izraelu, še sledili. A na spopad se pripravljajo tudi hutijevci, ki so sicer že v minulih dveh letih s škornja Arabskega polotoka pogosto obstreljevali Izrael, večina njihovih raket dolgega dosega pa je bila prestrežena. V njihovi vladi so zatrdili, da bo oblast v Jemnu kljub napadom Izraela nemoteno delovala naprej, prav tako nameravajo ohraniti podporo Gazi.
Slabitev politično-vojaških vodstev skupin, ki nasprotujejo Izraelu, s ciljnimi atentati in likvidacijami je ena izmed osrednjih taktik vlade Benjamina Netanjahuja, ki trdi, da tako spreminja podobo regije. Ne le da so tudi v vojni v Gazi ubili vse glavne Hamasove voditelje – smrt Jahje Sinvarja so v Hamasu potrdili šele ta konec tedna, čeprav je bil ubit že spomladi – ubili so tudi Hezbolahovo politično vodstvo, prav tako so imeli v junijski vojni na muhi iransko politično vodstvo. Kot je namreč objavil New York Times, so štiri dni po začetku iransko-izraelske vojne bombardirali tajno srečanje iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ki je potekalo v utrjenem bunkerju, kakšnih trideset metrov pod zemeljskim površjem gore. Cilj napada je bil kar iranski predsednik Masud Pezeškian in drugi visoki uradniki obveščevalnih služb. Kraj sestanka so izraelske obveščevalne službe izsledile s pomočjo nadzorovanja mobilnikov iranskih varnostnikov. V napadu naj bi si pri begu čez zasilni izhod Pezeškian poškodoval zgolj nogo.
Brez izhoda
Vojna v Gazi se medtem nadaljuje, poglablja se tudi lakota v enklavi. Izrael obstreljuje zunanje četrti mesta Gaza, potem ko je kraj razglasil za vojno območje in ga spet izvzel iz območij »humanitarnega premora«. V beg se še naprej podaja na tisoče ljudi. Nevladne organizacije še naprej bijejo plat zvona o katastrofalnih humanitarnih razmerah in posledicah morebitne popolne evakuacije Gaze, za katero v izraelski vladi pravijo, da se ji ne bo možno izogniti. Mirjana Špoljarić Egger, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa, svari, da bi evakuacija mesta Gaza povzročila množično preselitev prebivalstva, ki ga nobeno drugo območje Gaze ne more sprejeti. Povsod namreč vlada pomanjkanje vsega.
V Izraelu se še naprej krepijo protesti, kjer svojci talcev in tisoči Izraelcev zahtevajo končanje vojne. V znak protesta so nekateri študentje napovedali tudi bojkot začetka študijskega leta. Mati talca Matana Zangaukerja je napovedala, da bo Netanjahuja tožila, če se bo njen sin iz Gaze vrnil mrtev. »Po besedah visokega varnostnega uradnika bi bil lahko moj Matan doma že prejšnji teden. Izraelska vlada in njen voditelj sta dala na mizo delni osnutek dogovora in se pred mesecem dni odločila, da ga v zadnjem trenutku torpedirata. Vsakič znova se soočimo z novim Netanjahujevim zavajanjem,« je dejala Einav Zangauker.
