Kažimír je leta 2016, ko je bil še finančni minister, ponudil 48.000 evrov Františku Imrecu, nekdanjemu predsedniku slovaške finančne uprave, da bi pospešil davčne postopke za podjetja v lasti njegovega znanca Ladislava Reháka: tako je po pisanju uglednega Politica očitke iz obtožnice potrdilo sodišče in podvojilo višino globe, ki jo je zahtevalo tožilstvo.
Kažimírjev mandat se izteče v soboto, a ker vlada ni imenovala naslednika, bo verjetno še naprej opravljal funkcijo vršilca dolžnosti. To pomeni, da bo sodeloval tudi na naslednjem zasedanju Sveta guvernerjev ECB 4. in 5. junija.
Težave Evropske centralne banke
Novica je nov udarec za podobo Evropske centralne banke (ECB), ki se v preteklih letih sooča s finančnimi nepravilnostmi svojih članov Sveta guvernerjev. Lani je moral namreč Edward Scicluna, guverner centralne banke Malte, odstopiti zaradi obtožb, da je kot finančni minister privolil v koruptiven dogovor o privatizaciji bolnišnice.
Poleg tega je slovenska centralna banka trenutno brez guvernerja s polnimi pooblastili, saj se parlament ne more dogovoriti o kandidatu za naslednika Boštjana Vasleta.
Usoda portugalskega Mária Centena, ki je veljal za zanesljivega kandidata za drugi mandat, je postala negotova po zadnjih volitvah in slabem rezultatu njegovih političnih zaveznikov v socialistični stranki. Proces imenovanja bo zdaj nadzorovala nova vlada Luísa Montenegra.
Tudi nizozemska centralna banka zaenkrat ni imenovala kandidatov za nasledstvo Klaasa Knota, čigar mandat se, tako kot Centenov, izteče konec junija.
Finski Olli Rehn je bil marca brez zapletov ponovno imenovan za drugi mandat, Martin Kocher pa naj bi septembra nasledil Roberta Holzmanna na čelu Avstrijske nacionalne banke.
