Slovenija in Hrvaška bi lahko sodelovali pri povečanju kapacitet terminala utekočinjenega zemeljskega plina na Krku, ki naj bi postal regionalno plinsko vozlišče za srednjo Evropo, sta včeraj nakazala premierja Robert Golob in Andrej Plenković po delovnem srečanju na Brdu pri Kranju. Takšno sodelovanje je Plenković ponujal že premierju Janezu Janši. Za širitev kapacitet terminala bi lahko pridobili evropska sredstva, če bi ga prepoznali kot projekt vseevropskega značaja. Slovenijo sodelovanje zanima.

»Na mizi je več opcij. Uskladiti pa je treba konzorcij kupcev in prenosne poti do kupcev,« je na nujnost povečanja zmogljivosti obstoječih plinovodov in gradnjo dodatnih opozoril Golob. Dejal je, da bi lahko na Krk dobavljali utekočinjeni zemeljski plin tudi iz Egipta in Izraela. »V ta projekt bi radi šli z več državami,« pa je dejal Plenković in omenil nujnost širitve plinovodnih kapacitet na celotni trasi do Nemčije, Madžarske in BiH.

Državi sta očitno odpravili še zadnja nesoglasja pred sklenitvijo solidarnostnega energetskega sporazuma o dobavi zemeljskega plina, ki je obstal za več mesecev. Podpisali bi ga lahko ob napovedanem Golobovem obisku v Zagrebu. Cene plina so se v Evropi sicer umirile, skladišča zemeljskega plina so zaradi blage zime napol polna, zato bo njihovo vnovično polnjenje letos predvidoma lažje.

Državi na evropski denar računata tudi, če bo evropska komisija jedrsko energijo opredelila kot vir za zeleni prehod. To še ni dogovorjeno, v EU sta se oblikovala tabora držav za in proti. Komisija jedrski energiji ne želi dati statusa strateške prehodne energije, s čimer bi bila deležna največjih evropskih subvencij. »Ko bodo te rešitve znane, se bodo tudi vrata za projekt v Krškem bistveno bolj na široko odprla,« je dejal Golob. Poudaril je, da pri obeh državah je interes za drugi blok. Plenković je potrdil, da bi Hrvaška, ki iz Krškega prejema 16 odstotkov svojih energetskih potreb, sodelovala pri gradnji drugega bloka, če bi jo Slovenija k temu povabila. Vprašanje očitno ostaja, kdo bi drugi blok gradil in kakšen reaktor bi tam postavili.

Več nadzora v globini migrantskega koridorja

Posebno pereče vprašanje za obe državi pa so nezakonite migracije. Od januarja, ko je Hrvaška vstopila v območje schengna, so slovenski policisti zaznali 5000 nezakonitih prehodov državne meje, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani. Toda če se je doslej govorilo o mešanih slovensko-hrvaško-italijanskih patruljah ob hrvaško-bosanski meji, je Golob včeraj predstavil nekoliko drugačno sodelovanje. Ne bi šlo za okrepitev na sami meji, ampak bi nekaj sto policistov nadziralo globino zahodnobalkanskega koridorja in zbiralo podatke, kje migranti prečkajo mejo in kako jo prehajajo. Dodal je, da je znotraj EU pomembno preventivno delovanje.

Konkretne rešitve bodo dorekli zunanji ministri treh držav na junijskem srečanju v Rimu. Plenković se na tiskovni konferenci ni opredelil, ali predlog sprejema, je pa dejal, da se je Hrvaška z Italijo in Slovenijo pripravljena še naprej pogovarjati o načinih zajezitve nezakonitih migracij. Vprašanje sicer je, kdaj bo mogoče doreči sporazum o policijskem sodelovanju. Plenković je menil, da je že dogovorjen, slovenska stran pa po neuradnih informacijah o tem ni tako prepričana, saj se preambula sklicuje na slovenski zakon o meji, v katerega je vključen arbitražni potek meje, ki pa ga Hrvaška ne sprejema.

Stare ponudbe spet na mizi

Premierja sta dejala, da se odlično sodelovanje med državama kaže v povečani blagovni menjavi (7,22 milijarde evrov) in, po Plenkovićevi razlagi, v dodatnem porastu prihoda slovenskih turistov na Hrvaško. Toda oba sta predstavila tudi znana nasprotna stališča o veljavnosti arbitražne razsodbe. Kot je slovenska stran pričakovala, je Plenković v Slovenijo prišel s ponudbo za rešitev vprašanja kazni za slovenske ribiče – enako je ponudil že prejšnjemu premierju Janezu Janši. »Predlagali smo rešitev, ki bi ribiče razbremenila kazni, ki jih ne bi izvrševali,« je dejal Plenković in dodal, da bi s tem razbremenili medsosedske odnose, pragmatična rešitev pa bi veljala do dogovora o razmejitvi. Takšno stališče za Slovenijo ni sprejemljivo, saj uradna Ljubljana ne priznava hrvaške jurisdikcije v akvatoriju, ki je bil z arbitražno sodbo dodeljen Sloveniji.

Premiera sta se na različnih bregovih znašla tudi glede tožbe slovenskih ribičev proti Hrvaški na evropskem sodišču za človekove pravice, o čemer se po Golobovih besedah sicer nista pogovarjala. Plenković je ocenil, da tožbe nimajo velikih možnosti za uspeh, Golob pa, da je Slovenija v skladu z zakonodajo zavezana pomagati ribičem z odvetniki, da pa sama ni udeleženka v tožbi, kot bi jo radi prikazali v Zagrebu. Dejal pa je, da razmišljajo o tem, da bi bila država v postopku stranski intervenient – torej udeleženka, ki poda svoje mnenje. Odločitve o tem še ni.