Premier Robert Golob je med prvim uradnim obiskom generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja v Sloveniji obelodanil, da se je uradna Ljubljana pridružila programu kupovanja ameriškega orožja za Ukrajino. Za to se je Sloveniji zahvalil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Koliko bo država namenila za orožje Ukrajini, Golob ni razkril, ker dokumentacija še nosi oznako interno. Sredstva za nakup bodo namenili iz letošnjega proračuna za obrambno ministrstvo, je še dodal.
Razkril pa je, da bo šlo za protizračno obrambo, konkretno rakete zemlja-zrak, s katerimi naj bi se varovala civilna – predvsem energetska – infrastruktura. »Nenehni napadi na civilno in energetsko infrastrukturo nimajo vojaških ciljev, temveč zgolj izčrpavajo civilno prebivalstvo,« je ocenil Golob.
Temu programu, ki je nadomestil ameriške dobave orožja Ukrajini (gre za program PURL), so se pridružile že Nizozemska, Danska, Norveška, Nemčija, Litva, Latvija, Estonija in Kanada. Kot je pojasnil generalni sekretar Nata Rutte, se je skozenj steklo že približno dve milijardi dolarjev. Toda zdaj ameriški predsednik Donald Trump razmišlja tudi o možnosti, da bi Ukrajini dobavili rakete tomahawk, pred čemer svarijo v Rusiji.
Rutte je sicer pohvalil Slovenijo kot zanesljivo partnerico v zavezništvu vse od njene včlanitve, prav tako je ocenil, da ima Slovenija kredibilen načrt zviševanja obrambnih izdatkov. Posebej je izpostavil prisotnost slovenskih vojakov na Kosovu, v Iraku, Latviji in na Slovaškem, hkrati pa je spomnil, da tako kot Slovenija skrbi za zavezništvo, to enako počne za Slovenijo s tem ko madžarska in italijanska letala varujejo slovenski zračni prostor, zavezniški vojaki pa so na pomoč priskočili tudi po poplavah.
Na dvostranskih pogovorih sta se Golob in Rutte dotaknila tudi doseženega miru v Gazi, za katerega oba upata, da bo postal spodbuda za iskanje miru v Evropi, kjer je Ukrajina soočena z rusko agresijo.
Natov obrambni načrt naj bo prilagodljiv
Golob je sicer v svojem nagovoru na parlamentarni skupščini Nata izpostavil asimetrijo današnjega bojevanja v Ukrajini, ki vpliva tudi na nadaljnje premisleke o financiranju in oboroževanju zavezniških vojsk. Gre za vprašanje, kako se učinkovito odzvati na nizkocenovno proizvedene drone. Tudi zato mora po njegovi oceni Natov obrambni načrt ostati agilen in sposoben prilagajanja.
Kot varnostne izzive je izpostavil južno soseščino Nata. Ta ne pomeni izziva le zaradi migracij, temveč tudi zaradi varnostnih razmer v regiji, ki je bila destabilizirana z vojaško nesorazmernim odgovorom Izraela po Hamasovem terorističnem napadu 7. oktobra. Kot drug izziv je izpostavil območje vesolja. Za Zahodni Balkan je povedal, da je treba v regiji čim prej doseči mir in stabilnost, države iz regije pa čim prej pridružiti evropskim integracijam. Svoj nagovor je zaključil z ugotovitvijo, da je enotnost Nata njegova največja moč, za Ukrajino pa je dejal, da je vložek v ukrajinsko varnost tudi investicija v varnost zavezništva.
