Kot sta povedala sogovornika, ki nista želela, da ju navedemo z imeni, so bile razmere v Iranu dan pred napadom še povsem običajne in tudi ob prvih novicah so številni Iranci mislili, da bodo napadi omejeni, tako kot so bili lani oktobra. Tabriz, ki je eno najbolj zahodno ležečih velikih iranskih mest in ima 1,8 milijona prebivalcev, je bil tarča izraelskih letal že od samega začetka.
Za prebivalce in naše sogovornike so bili napadi presenečenje tudi zato, ker v okolici ni nobenih objektov, povezanih z iranskim jedrskim programom, za katerega Izrael trdi, da naj bi bil namenjen izdelavi jedrskega orožja. Med prvimi napadenimi cilji so bili po besedah naših sogovornikov raziskovalni inštitut, ki se je ukvarjal tudi z jedrsko fiziko in se nahaja v bližini mesta, ter letališče. Na istem območju kot mednarodno letališče v Tabrizu se namreč nahaja tudi vojaška letalska baza, ki je bila tarča napadov. Obstreljevanje se je nadaljevalo ves petek, eksplozije pa je bilo slišati prav v središče mesta.
Naša sogovornika sta v petek začela organizirati svoj odhod iz države proti Turčiji, ki je od Tabriza oddaljena okoli 200 kilometrov. "Iz Tabriza sta vozila le dva avtobusa. Eden zjutraj proti Armeniji in drugi zvečer poti turški meji. Tako da sva pokusila dobiti taksi do meje. V Iranu so cene bencina zelo nizke, tako da to ne bi bil velik strošek. Problem pa je bil, da v mestu v petek sredi dneva ni bilo več taksijev. Poskusila sva priti na letališče, kjer je tudi glavni terminal taksijev, vendar so ga vmes zbombardirali," sta opisala svojo izkušnjo. Državo sta nato zapustila skupaj z iransko družino z majhnimi otroki, ki je prav tako pobegnila iz Tabriza.
Cilji so bili tudi civilni objekti
Povedala sta, da sta ob poti videla uničeno rafinerijo nafte v Tabrizu in druge razdejane objekte: "Kot so nama povedali lokalni prebivalci, je ta rafinerija je ključna za energetsko preskrbo Tabriza. Tu je torej šlo za ciljanje civilnih objektov z namenom povzročitve električnih mrkov in podobnega," je povedal eden od Slovencev, ki je dodal, da sta ob avtocesti, po kateri so se peljali, videla še več uničenih objektov, ki pa jih nista mogla prepoznati.
Kot so družini sporočali sorodniki družine, s katero sta potovala naša sogovornika, ki so ostali v Tabrizu, so se izraelski napadi v petek še precej stopnjevali. Sicer je po informacijah Irancev najhujše v Teheranu.
Ko sta naša sogovornika zapustila Iran, v državi ni bilo večjih omejitev ali pretresov, prav tako nista opazila povečane prisotnosti vojske. Odprte so bile stojnice na bazarju, prav tako so delovale bencinske črpalke. V Iranu je sicer petek načeloma dela prost dan, tako kot pri nas nedelja. "Zdelo se je, da je za petek mesto čisto normalno delovalo. Prodajalci sadja, baza, črpalke za gorivo, restavracij, vse je normalno delovalo," je povedal eden od sogovorcev. Prav tako je v Iranu blokiran dostop do interneta, tako da številni Iranci, med drugim tudi tisti, s katerimi sta bila v stiku naša sogovornika, informacije o napadih dobivajo iz tujih medijev, kot na primer BBC, medtem ko so iranski mediji o napadih pretežno molčali.
Življenje zaznamujejo sankcije, umik na varno si lahko privoščijo predvsem premožnejši
Številni ljudje v Tabrizu so že v petek zapuščali mesto. Odhajali so predvsem v manjše kraje na podeželju, kjer imajo sorodnike in so menili, da bodo tam varnejši pred bombardiranji. Nekateri tudi zapuščajo državo in naša sogovornika sta tudi v prihodnjih dneh v Turčiji srečala številne iranske družine. Gre predvsem za relativno premožne ljudi, ki na primer tekoče govorijo angleško in imajo prijatelje ali sorodnike v tujini. A to je privilegij predvsem premožnejših. Številni si umika ne morejo privoščiti – tako si recimo prodajalci na bazarju ne morejo privoščiti zapreti trgovine.
Vsakdan v Iranu namreč določa težka gospodarska situacija, ki je posledica gospodarskih sankcij Zahoda z ZDA na čelu. Velik del prebivalcev se prebija iz dneva v dan. Naša sogovornika sta opazila veliko zaskrbljenost ljudi glede dostopa in cene goriva v prihodnosti. Gorivo in plin v jeklenkah sta namreč v Iranu izredno poceni: cena litra bencina je med tremi in štirimi evrskimi centi. Poceni energija je za Irance posebej pomembna v času hudih gospodarskih sankcij. Prva stvar, ki so jo ljudje zato ob napadih storili, je bilo polnjenje avtomobilskih rezervoarjev.
Občutek nemoči
Iz pogovorov z Iranci sta naša sogovornika dobila vtis, da vlada precej pesimistično razmišljanje o razpletu dogajanja. "Ko sva se pogovarjala z ljudmi na bazarju je bilo čutiti veliko nezadovoljstva. Niti ne bi rekel nad vlado, pač pa nad tem, da je Izrael s podporo Zahoda napadel suvereno državo," pove eden od Slovencev in dodaja, da predvsem prevladuje občutek nemoči. Že sicer je zaupanje v vlado in iranski establišment zelo nizko in tega ne skrivajo, prav tako ne zaupajo državnim medijem, kar pa ne pomeni, da za napade krivijo vlado. "Več je anti-zahodnega sentimenta, kot pa da bi krivili iransko vlado. Kar pa ne pomeni da so podporniki vlade," še dodaja naš sogovornik.
