V nedeljo se je s ceremonijami ob sprejemu udeležencev začel tridnevni vrh G7, na katerem se vsako leto zberejo voditelji sedmih največjih zahodnih gospodarstev, ZDA, Nemčije, Japonske, Francije, Velike Britanije, Kanade in Italije, sodeluje pa tudi EU. Tokratno jubilejno, petdeseto srečanje v turistični vasi Kananaskis v zahodni kanadski provinci Alberta poteka v znamenju izraelsko-iranske vojne, ki je tema ponedeljkovih razprav. Na tem vrhu pa bi se lahko še poglobil razkol v zahodnem zavezništvu zaradi Trumpovega popuščanja Putinu in zaradi njegovih carin, ki ustvarjajo kaos v svetovnem gospodarstvu.
Trump bi Rusijo nazaj
V torek bodo kot gostje prišli še indijski premier Narendra Modi, brazilski predsednik Luis Inacio Lula da Silva, pa tudi voditelji Južne Afrike, Mehike, Avstralije, Indonezije, Južne Koreje, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Najpomembnejši gost bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajinski vojni naj bi bil namreč namenjen velik del torkovih pogovorov. Evropski voditelji bodo spet poskušali prepričati Trumpa, da naj ne daje več potuhe Putinovi Rusiji. Sicer je Trump kot že v prvem mandatu znova zahteval, da se na G7 povabi Putina, saj je bila Rusija nekdaj članica skupine. To je za preostale voditelje nezaslišan predlog, kot je nesprejemljiva Trumpova ideja, da bi Putin zdaj posredoval med Izraelom in Iranom.
Mnogi sodelujoči na vrhu G7 se bojijo, da se bo ponovil neuspeh srečanja G7 v Quebecu na vzhodu Kanade leta 2018, ko ga je Trump predčasno zapustil, ker se mu je mudilo v Singapur na srečanje s severnokorejskim diktatorjem Kim Jong Unom. Tedaj ni hotel podpisati sklepne deklaracije in je drugim članicam G7, ki so vse ameriške zaveznice, grozil s carinami. Njegov svetovalec Peter Navarro pa je takrat izjavil, da je za kanadskega gostitelja Justina Trudeauja, ki ga je pred tem zmerjal tudi Trump, pripravljen »poseben prostor v peklu«. Že tedaj so mnogi obtožili Trumpa, da je z razdorom na G7 v Quebecu uresničil to, kar si želi Putin.
Šest helikopterjev za izkazovanje
Tokrat je v zvezni državi Alberta vzdušje pravzaprav še bolj napeto. Trump, ki se ima za glavnega akterja vrha, je še veliko bolj agresiven kot pred sedmimi leti. Zato je težko govoriti o enotnosti Zahoda, ki bi se morala potrjevati tudi ali predvsem na srečanjih G7. Trumpove carine so že realnost. O njih bodo vsekakor govorili v Kananaskisu, a reševanje vprašanja, kako visoke bodo, bodo na primer francoski predsednik Emmanuel Macron, novi nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni prepustili pogajanjem med ZDA in EU, ki potekajo že dolgo. Trumpove ZDA imajo svojski pogled tudi na ukrajinsko vojno in vojno v Gazi.
Kanada se namerava tokrat izogniti problemu sklepne deklaracije na tak način, da je morda sploh ne bo in bodo objavili samo izjavo predsedujočega. Sicer je Trudeaujev naslednik na čelu kanadske vlade Mark Carney v čudnem položaju, saj je gostitelj ameriškega predsednika, ki neprestano ponavlja, da mora Kanada postati 51. ameriška država. Menda je Trump s tem, ko ga je z letališča v Kanadi pospremilo šest najmodernejših ameriških vojaških helikopterjev, hotel Kanadčanom pokazati veliko ameriško vojaško moč. Trumpovim osvajalskim načrtom pa se je konec tedna zoperstavil Macron, ko se je na poti v Kanado ustavil na Grenlandiji, da bi pokazal solidarnost Francije in EU pri obrambi tega ozemlja pred ZDA.
Preprečiti razdor
V Kananaskisu je menda glavni cilj evropskih udeleženk skupaj s Kanado preprečiti popoln razdor s Trumpovimi ZDA, to je preprečiti razpad in konec G7. Macron, Carney, Merz in britanski premier Keir Starmer si prizadevajo predvsem za to, da ne zaidejo v konflikt z ameriškim predsednikom. Za dobre odnose med njimi in Trumpom bi lahko posredovala njegova Melonijeva. Teme, pri katerih bi lahko vseh sedem voditeljev držav zbližalo stališča, so energetska varnost, najnovejša tehnologija z umetno inteligenco pa tudi problem dostopnosti kritičnih surovin, kot so nikelj, kobalt in litij, ki so potrebni za proizvodnjo električnih avtomobilov.
