V Albaniji je letos odmeval primer zaseženih ladij Besart in Aya Zanoubya. Slednja je bila domnevno v okvari, zato jo je Besart vlekla v zasebno pristanišče Porto Romano blizu Drača. Njen prijavljeni tovor je bil cement, a policija je na njej odkrila 600.000 litrov neprijavljenega dizelskega goriva.
Razlog, da je bila policija sploh vključena, je bil, da se je popolnoma enaka situacija z istima ladjama pripetila tri tedne prej. Že takrat je Aya Zanoubya, ki naj bi prevažala cement, domnevno zaradi tehnične okvare nenadoma morala pristati v Portu Romanu.
Kot je neimenovani policijski uradnik povedal novinarjem preiskovalnega medijskega portala BIRN, je Drač postal precej pogosto središče tihotapcev, kar je mogoče zaradi podkupovanja uradnikov na meji, ki podpisujejo lažne deklaracije tovora.
Albansko tožilstvo trenutno preiskuje primer Aye Zanoubye, ki je po njihovih besedah očiten primer tihotapljenja goriva. Lastnik ladje je podjetje Batimarine Owner Ship s sedežem prav v Draču, upravlja pa ga albanski državljan Eduart Skora, ki ga je policija že prijela. Lastnik podjetja je Florian Biba, državljan Švice, ki ga policija še išče s tiralico.
Skrivnost manjkajoče nafte v Albaniji
Omenjeni primer je najverjetneje le vrh ledene gore. Največji kazalec tega je sumljivo majhna poraba goriva v državi. Medtem ko se je število vozil v Albaniji v nekaj več kot desetih letih podvojilo, je količina goriva, ki ga država uvozi, ostala približno enaka.
Za primerjavo: v sosednji Makedoniji, ki je doživela podoben porast števila vozil, se je količina uvoženega goriva podvojila. Albanija na primer uvozi manj naftnih derivatov kot Kosovo, ki ima pol manj prebivalcev. Iz tega je mogoče sklepati, da je okoli polovica goriva v Albaniji pretihotapljenega.
Velik posel tihotapljenja nafte
V drugem, še bolj odmevnem primeru tihotapljenja goriva je bil vpleten najbogatejši človek v Albaniji Shefqet Kastrati, katerega premoženje je ocenjeno na več kot milijardo evrov. Prek različnih holdinških podjetij tudi lastnik pristanišča Porto Romano.
Z uvozom nafte se ukvarja povsem legalno, a več medijskih poročil kaže, da je del tudi pretihotapljen. Izvor je najverjetneje v Rusiji in Libiji, državah, proti katerima so zahodne države uvedle gospodarske sankcije.
Najbolj viden indic vpletenosti Kastratija v tihotapljenje nafte je bil zaseg ladje Queen Majeda septembra 2022, ki je potovala iz Bengazija v Libiji v Porto Romano. Naročnik tovora je bil Kastratijevo podjetje Kastrati Sh.a, ladja pa je pred tem opravila že vsaj dve enaki poti.
Ladja je prevažala 2,6 milijona litrov derivata ladijskega goriva, s katerim je trgovina v Albaniji prepovedana. Ker je bila pogodba za tovor ladje Queen Majeda sklenjena po principu, da kupec prevzame odgovornost šele, ko ladja zapusti pristanišče, Kastrati Sh.a za ta dogodek nikoli ni odgovarjal.
Tožilci v Draču pravijo, da je bila nafta na tretjem potovanju Queen Majeda pretihotapljena, dokumenti pa ponarejeni. Menijo, da je tovor prišel iz podjetij, ki so pod mednarodnimi sankcijami.
Povezave z libijskim uporniškim vojskovodjo Haftarjem
Črni trg, ki so ga ustvarile sankcije
Čeprav je bilo tihotapljenje goriva pogosto v Albaniji že prej, so pogoji za to dejavnost v zadnjih letih postali še ugodnejši. Uvedba gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki ciljajo na njen izvoz nafte in naftnih derivatov, je ustvarila vzporedni trg goriv, ki ga omogočata in podpirata Rusija ter njena naftna industrija. Kontraband, ki je bil prej posel oportunističnih kriminalcev v manjših državah, kot je Albanija, je postal veliko večji in bolje organiziran. Poleg tega je tihotapljenje tovrstne nafte dobičkonosnejše zaradi nižje cene goriv, ki so podvržena sankcijam, v primerjavi s tistimi na uradnih trgih.
