Ekstremni vremenski dogodki povzročajo tudi dolgoročno škodo in zmanjšujejo možnosti za gospodarsko rast. Po ocenah raziskovalcev iz Evropske centralne banke in z Univerze v Mannheimu naj bi ta škoda do leta 2029 dosegla 126 milijard evrov.
Po analizi, ki temelji na zgodovinskem razmerju med vremenskimi in ekonomskimi podatki, je takojšnja gospodarska škoda, ki jo je povzročilo eno samo poletje z vročino, sušo in poplavami, znašala 0,26 odstotka gospodarske proizvodnje EU v letu 2024. Za merilo so uporabili bruto dodano vrednost, ki se od bolj običajnega bruto domačega proizvoda razlikuje v tem, da ne upošteva davkov in subvencij ter tako meri vse proizvedene dobrine v državi ali regiji.
Največjo škodo so utrpeli Ciper, Grčija, Malta in Bolgarija, saj je vsaka od teh držav utrpela kratkoročne izgube v višini dobrega odstotka svoje bruto dodane vrednosti v letu 2024. Sledile so druge sredozemske države, vključno s Španijo, Italijo in Portugalsko. Avtorji študije so rezultate označili za konzervativne, ker niso upoštevali požarov, ki so prejšnji mesec opustošili južno Evropo, prav tako niso ocenjevali, kako se morda posamezni ekstremni vremenski dogodki med seboj krepijo, kadar se zgodijo hkrati.
Kot pravi Sehrish Usman, ekonomistka z Univerze v Mannheimu in vodilna avtorica študije, se pravi stroški ekstremnega vremena pokažejo počasi, saj ti dogodki vplivajo na življenje na različne načine in imajo posledice, ki presegajo neposredno škodo.
Medtem ko večina raziskav o gospodarskih stroških vremenskih pojavov preučuje neposredne vplive, kot je uničena infrastruktura ali podatki o prijavljeni škodi zavarovalnicam, so avtorji nove študije uporabili zgodovinske podatke, da bi ocenili razmerje med ekstremnim vremenom in gospodarsko proizvodnjo. Očiten primer so recimo skrajšan čas dela na gradbiščih med vročinskimi valovi in motnje v prometu, kot so obvozi zaradi poškodovane infrastrukture, ki trajajo, dokler škoda ni trajno sanirana.
Nekateri drugi ekonomisti poudarjajo, da je tak način ocenjevanja stroškov bolj temeljit, a verjetno vseeno podcenjuje škodo.
Stéphane Hallegatte, glavni ekonomist za podnebje pri Svetovni banki, ki v študiji ni sodeloval, je za Guardian povedal: »Še posebej ko nesreče prizadenejo revne skupnosti in ljudi, je lahko vpliv na bruto dodano vrednost manjši, ker so ti ljudje revni, vendar to ne pomeni, da je življenje teh ljudi manj prizadeto.«
Dober primer tega, kaj skriva statistika, je recimo preračun, koliko gospodarske škode nastane, ko zaradi poplav ne more v službo nekdo z zelo visoko plačo ali pa druga oseba s prav tako nujno službo, a nekajkrat nižjimi dohodki. V statistiki se bo v prvem primeru pokazala veliko večja gospodarska škoda.
Prav tako je težko zajeti posredne stroške, ki nastanejo zaradi motenj dobavnih verig, ki imajo lahko posledice precej daleč stran. Več drugih študij je namreč pokazalo, da je v primeru obsežnih poplav prodaja v proizvodnih podjetjih daleč od območja nesreče močno padla, če so imela dolgoročne dobavitelje na poplavljenih območjih.
